Dr. Luka Vidmar: Žiga Zois kot zbiratelj slovenskih knjig,
Zois kot politični strateg - 21. 1. 2020
Foto: Vinko Šeško.
O predavatelju.
O predavatelju.
Lani je bila 200 letnica Zoisove smrti in Vodnikove
Žiga Zois je imel bogato življenje in je bil zbiratelj slovenskih knjig. Bil je politični strateg. Oblikoval je eni največjih knjižnic – 2300 del v 5500 zvezkih. V NUK-u je taka tudi ohranjena. V Ljubljani je bilo 7000 knjig in 7000 prebivalcev. Knjige odsevajo tudi njegovo razgledanost.
Za slovensko zgodovino je bila slovenska knjiga najpomembnejša. Zbiranje teh knjig, zanimanje za slovenstvo in Slovenijo je bila v plemstvu nekaj posebnega. Imel se je za Slovenca. V njegovi hiši je bila domača italijanščina, nemščina – običajna za višji razred. Se je pa v otroštvu naučil slovenščine za pogovor s preprostim narodom. Slovensko ga je naučila mati, ki je bila iz fužinarske družine. Znanje slovenščine pa je poglabljal skozi življenje. Dvorec v Sp. Fužinah – ni table, ki vi vodila do tja. Slovenščina je bila v šolah v nižjih razredih.
Okrog 1780 zbira v Ljubljani na Bregu literate – Japelj, Linhart, Vodnik, Kopitar. V 40 letih vzgoji Kranjske jezikoslovce. Želi doseči dušo naroda. Prva zgodovina Slovencev. Želi izdajati jezikovno čista besedila. Veliko projektov je zaživelo šele čez ½ stoletja.
Za izdajanje Ilirskih provinc je zmanjkalo denarja. Zbirko je kupil Kopitar.
Način pridobivanja knjig – na začetku jih je kupoval sam. v Tuebingenu so se tiskale slovenske knjige in je dobil 1. izvod. Veliko se jih je tudi tam ohranilo.
Protin ga je oviral pri gibanju. 1790 ni več šel iz svoje hiše. Sam je naredil načrt za svoj invalidski voziček.
Knjige so iskali njegovi sodelavci po antikvariatih in iz zasebnih zbirk. Na dražbah so bile tudi slovenske knjige. Tudi kmet Anton Gubanc. Vojska. Plačal je za zbiranje.
Njegova palača na Bregu – 1. nadstropje pisarji in knjigovodstvo. 2. nadstropje -17 sob – stanovanje. V zgornjem nadstropju je bilo sorodstvo, ki ga je vzdrževal.
Knjige v usnjeni vezavi – Andrej Klemenc. Nekatere knjige je tudi obnovil.
Knjige, ki jih je hotel brati. Knjige je hotel varovati, a ni vpisoval ex libris – lastništvo.
Slovenske knjige so bile v njegovi knjižnici skupaj. 1810 leta so bile prvič popisane. Jakob Zupan – Karniolika (Kranjske knjige). Kdo je bil avtor knjig se vedno ni vedelo. Zupan – če je vedel, je v oklepaj zapisal, ali dodal »?« ,če ni bil siguren. 1821 je bil narejen zadnji popis po Zoisovi smrti, da so bile razvrščene po zvrsteh. Osnova se je oblikovala v Katalogu Zoisove knjižnice.
1776 – Kranjska gramatika – da postane Slovenščina enakovredna Nemščini.
Kristjanske resnice.
V začetku je imel Zois 5 knjig – bolj slovanske. V 15 letih se to poveča na 60 in slovenstvo kot samostojno ljudstvo. Našel je veliko protestantskih knjig. Vključil je baročne pisce. Od Pohlinove slovnice do novih del. Prva računica in gramatika. Izvode je dobival takoj po natisu, ker je pomagal pri izdaji. Tudi vsa Japljeva dela. 1810 je bilo že več kot 100 knjig. Tomasa Kampenzarija bukve je prinesel Anton Gubanc. Okoli1810 Kuezmičev Novi zakon. Kopitar je ugotovil, da Slovenci živijo tudi na Ogrskem.
Od 1810 – 1819 ni mogel več kupovati a je mnoge še dobil v dar. Ob smrti je imel od 156 – 200 knjig – kranjske in z versko vsebino. Slovenske knjige s Koroške in Štajerske, šolske in strokovne knjige.
Zois ni le zbiral, je tudi bral in ob tekst pisal pripombe.
Vindisch sprahslere – Gudsmanova slovnica. Trubarjev jezik. Zois pa jih je popravljal v bolj sodoben jezik. Vodniku je naročil 1798 pisanje Velike Pratike. Kritičen je bil do jezikoslovcev, ki so imeli do jezika nižje standarde. Pohlin pa je zagovarjal drugo smer. Zois pa je bil avtoriteta in ni želel, da se kaj dogaja izven njegovega nadzora. Cenzura naj bi bila kvalitetna. V zadnjih mesecih svojega življenja je vsaj na 2 mestih pohvalil delo svojih sodelavcev. Vodnik – Babištvo. Germanizme je preganjal.
Med zadnjimi pridobljenimi knjigami potopis Von Cili nach Lihtenvald. Kot zanimivo označil Veroniki Deseniško. Zoisova zbirka je v Slovenski in Evropski zgodovini nekaj posebnega glede na velikost – 1/3 slovenskih knjig tistega časa. Ustvari trdno podlago za popis slovenskih knjig. Oni so bili prepričani, da so vse zbrali. Nekatere knjige iz Zoisove knjižnice so prišle tudi med preproste ljudi. Brali so ob plavžu za Božič.
Zois kot politični strateg iz zakulisja. Politično je bilo težko delovati – počasi se je to šele začelo oblikovati. Bil je v vplivnejšem krogu Habsburžanov. Tako je omejeno lahko vplival. Ena od glavnih tem je bila državnost Slovencev. Razmislek o Slovenski državnosti malo manj kot 200 let. Kako v okvirju imperija – upravni red in razvoj. Na tej temi je deloval, to ni naključje, da se takrat to začne dogajati. Francoska revolucija. Modernizira se Evropski zemljevid. Tako je Zoisov krog razmišljal - pomanjkanje oblike nacionalne identitete. Drugi so se naslanjali na kraljestva in imeli tradicijo (Srbi, Slovaki). Mi smo se lahko naslonili le na jezik. Karantanija je bila navdih. Linhartovo besedilo prvič obravnava Slovence kot celoto.
On si prizadeva, da bi to zbirko postavili skupaj kot nacionalni spomenik.
Zgodovina – domneva, da so prišli na območje Panonije prej – konec leta 550. Linhart, da že v 4 stoletju. Domneva da so starejše naselitve. Naselitev so črtali – samozavest države Karantanije. Naj bi se na tem področju razvil staroslovanski jezik. Naj bi na tem prostoru razvili krščanstvo. Brižinski spomeniki naj bi bili ta temelj slovanskega sveta. V tem so tudi pretiravali in razmišljali, kaj bi se tu godilo. Pomen. Linhart je pozdravil ustanovitev Ilirske pisarne – prvi vladni organ za južne Slovane. Sprožil se je razmislek, kako naprej. O tem nadaljuje Kopitar. Napoleon z Ilirskimi provincami odreže Habsburžane od morja. Zoisov krog tu so slovanska ljudstva in Ljubljana postane glavno mesto provinc.
Sam Zois je spoznal, da bi ta upravna enota lahko obstala. Pogovor Zois Meternih – pogovor propadel. A je tlakoval pot za Ilirsko kraljestvo. Pogovor tudi o Vodniku. V pogovoru tudi še 2 avstrijska ministra. V pogovor je vključeno tudi Zoisovo podjetje posest v Fužinah. Zoisov nečak vodil posle in trgoval s Trstom. Ozadje – Franc jožef ima zadnji postanek v Ljubljani – ilirskih provincah. Upali so, da bi uspeli združiti Blejske posesti s Fužinami – »Blejski projekt«. Ta načrt so želeli predstaviti cesarju. Cesar je šel tudi v Idrijski rudnik, ki je bil takrat zelo pomemben.
Takrat je bil Zois že zelo slab – pred smrtjo. Vse je potekalo z prenosom pisem po zaupnih slih. Cesar je v Ljubljani obiskal uradne ustanove in ni znano, če je obiskal Zoisa. Pri Zoisu pa je bil grof Lažanski, ki je bol v cesarjevem ožjem spremstvu. Pogovor o državnih stvareh. Meternich je bil takoj za cesarjem. Knez Meternich je vse pozorno poslušal in zagovarjal pri cesarju. Predstavil Ilirsko celoto pod cesarsko krono. Govorili so tudi o politiki Evrope. Zois je čutil ugoden razplet na osnovi pogovorov. In upal, da se bo to zgodilo ćim prej. A žav je vse propadlo.
Zapisala Nevenka Vahrar
Žiga Zois je imel bogato življenje in je bil zbiratelj slovenskih knjig. Bil je politični strateg. Oblikoval je eni največjih knjižnic – 2300 del v 5500 zvezkih. V NUK-u je taka tudi ohranjena. V Ljubljani je bilo 7000 knjig in 7000 prebivalcev. Knjige odsevajo tudi njegovo razgledanost.
Za slovensko zgodovino je bila slovenska knjiga najpomembnejša. Zbiranje teh knjig, zanimanje za slovenstvo in Slovenijo je bila v plemstvu nekaj posebnega. Imel se je za Slovenca. V njegovi hiši je bila domača italijanščina, nemščina – običajna za višji razred. Se je pa v otroštvu naučil slovenščine za pogovor s preprostim narodom. Slovensko ga je naučila mati, ki je bila iz fužinarske družine. Znanje slovenščine pa je poglabljal skozi življenje. Dvorec v Sp. Fužinah – ni table, ki vi vodila do tja. Slovenščina je bila v šolah v nižjih razredih.
Okrog 1780 zbira v Ljubljani na Bregu literate – Japelj, Linhart, Vodnik, Kopitar. V 40 letih vzgoji Kranjske jezikoslovce. Želi doseči dušo naroda. Prva zgodovina Slovencev. Želi izdajati jezikovno čista besedila. Veliko projektov je zaživelo šele čez ½ stoletja.
Za izdajanje Ilirskih provinc je zmanjkalo denarja. Zbirko je kupil Kopitar.
Način pridobivanja knjig – na začetku jih je kupoval sam. v Tuebingenu so se tiskale slovenske knjige in je dobil 1. izvod. Veliko se jih je tudi tam ohranilo.
Protin ga je oviral pri gibanju. 1790 ni več šel iz svoje hiše. Sam je naredil načrt za svoj invalidski voziček.
Knjige so iskali njegovi sodelavci po antikvariatih in iz zasebnih zbirk. Na dražbah so bile tudi slovenske knjige. Tudi kmet Anton Gubanc. Vojska. Plačal je za zbiranje.
Njegova palača na Bregu – 1. nadstropje pisarji in knjigovodstvo. 2. nadstropje -17 sob – stanovanje. V zgornjem nadstropju je bilo sorodstvo, ki ga je vzdrževal.
Knjige v usnjeni vezavi – Andrej Klemenc. Nekatere knjige je tudi obnovil.
Knjige, ki jih je hotel brati. Knjige je hotel varovati, a ni vpisoval ex libris – lastništvo.
Slovenske knjige so bile v njegovi knjižnici skupaj. 1810 leta so bile prvič popisane. Jakob Zupan – Karniolika (Kranjske knjige). Kdo je bil avtor knjig se vedno ni vedelo. Zupan – če je vedel, je v oklepaj zapisal, ali dodal »?« ,če ni bil siguren. 1821 je bil narejen zadnji popis po Zoisovi smrti, da so bile razvrščene po zvrsteh. Osnova se je oblikovala v Katalogu Zoisove knjižnice.
1776 – Kranjska gramatika – da postane Slovenščina enakovredna Nemščini.
Kristjanske resnice.
V začetku je imel Zois 5 knjig – bolj slovanske. V 15 letih se to poveča na 60 in slovenstvo kot samostojno ljudstvo. Našel je veliko protestantskih knjig. Vključil je baročne pisce. Od Pohlinove slovnice do novih del. Prva računica in gramatika. Izvode je dobival takoj po natisu, ker je pomagal pri izdaji. Tudi vsa Japljeva dela. 1810 je bilo že več kot 100 knjig. Tomasa Kampenzarija bukve je prinesel Anton Gubanc. Okoli1810 Kuezmičev Novi zakon. Kopitar je ugotovil, da Slovenci živijo tudi na Ogrskem.
Od 1810 – 1819 ni mogel več kupovati a je mnoge še dobil v dar. Ob smrti je imel od 156 – 200 knjig – kranjske in z versko vsebino. Slovenske knjige s Koroške in Štajerske, šolske in strokovne knjige.
Zois ni le zbiral, je tudi bral in ob tekst pisal pripombe.
Vindisch sprahslere – Gudsmanova slovnica. Trubarjev jezik. Zois pa jih je popravljal v bolj sodoben jezik. Vodniku je naročil 1798 pisanje Velike Pratike. Kritičen je bil do jezikoslovcev, ki so imeli do jezika nižje standarde. Pohlin pa je zagovarjal drugo smer. Zois pa je bil avtoriteta in ni želel, da se kaj dogaja izven njegovega nadzora. Cenzura naj bi bila kvalitetna. V zadnjih mesecih svojega življenja je vsaj na 2 mestih pohvalil delo svojih sodelavcev. Vodnik – Babištvo. Germanizme je preganjal.
Med zadnjimi pridobljenimi knjigami potopis Von Cili nach Lihtenvald. Kot zanimivo označil Veroniki Deseniško. Zoisova zbirka je v Slovenski in Evropski zgodovini nekaj posebnega glede na velikost – 1/3 slovenskih knjig tistega časa. Ustvari trdno podlago za popis slovenskih knjig. Oni so bili prepričani, da so vse zbrali. Nekatere knjige iz Zoisove knjižnice so prišle tudi med preproste ljudi. Brali so ob plavžu za Božič.
Zois kot politični strateg iz zakulisja. Politično je bilo težko delovati – počasi se je to šele začelo oblikovati. Bil je v vplivnejšem krogu Habsburžanov. Tako je omejeno lahko vplival. Ena od glavnih tem je bila državnost Slovencev. Razmislek o Slovenski državnosti malo manj kot 200 let. Kako v okvirju imperija – upravni red in razvoj. Na tej temi je deloval, to ni naključje, da se takrat to začne dogajati. Francoska revolucija. Modernizira se Evropski zemljevid. Tako je Zoisov krog razmišljal - pomanjkanje oblike nacionalne identitete. Drugi so se naslanjali na kraljestva in imeli tradicijo (Srbi, Slovaki). Mi smo se lahko naslonili le na jezik. Karantanija je bila navdih. Linhartovo besedilo prvič obravnava Slovence kot celoto.
On si prizadeva, da bi to zbirko postavili skupaj kot nacionalni spomenik.
Zgodovina – domneva, da so prišli na območje Panonije prej – konec leta 550. Linhart, da že v 4 stoletju. Domneva da so starejše naselitve. Naselitev so črtali – samozavest države Karantanije. Naj bi se na tem področju razvil staroslovanski jezik. Naj bi na tem prostoru razvili krščanstvo. Brižinski spomeniki naj bi bili ta temelj slovanskega sveta. V tem so tudi pretiravali in razmišljali, kaj bi se tu godilo. Pomen. Linhart je pozdravil ustanovitev Ilirske pisarne – prvi vladni organ za južne Slovane. Sprožil se je razmislek, kako naprej. O tem nadaljuje Kopitar. Napoleon z Ilirskimi provincami odreže Habsburžane od morja. Zoisov krog tu so slovanska ljudstva in Ljubljana postane glavno mesto provinc.
Sam Zois je spoznal, da bi ta upravna enota lahko obstala. Pogovor Zois Meternih – pogovor propadel. A je tlakoval pot za Ilirsko kraljestvo. Pogovor tudi o Vodniku. V pogovoru tudi še 2 avstrijska ministra. V pogovor je vključeno tudi Zoisovo podjetje posest v Fužinah. Zoisov nečak vodil posle in trgoval s Trstom. Ozadje – Franc jožef ima zadnji postanek v Ljubljani – ilirskih provincah. Upali so, da bi uspeli združiti Blejske posesti s Fužinami – »Blejski projekt«. Ta načrt so želeli predstaviti cesarju. Cesar je šel tudi v Idrijski rudnik, ki je bil takrat zelo pomemben.
Takrat je bil Zois že zelo slab – pred smrtjo. Vse je potekalo z prenosom pisem po zaupnih slih. Cesar je v Ljubljani obiskal uradne ustanove in ni znano, če je obiskal Zoisa. Pri Zoisu pa je bil grof Lažanski, ki je bol v cesarjevem ožjem spremstvu. Pogovor o državnih stvareh. Meternich je bil takoj za cesarjem. Knez Meternich je vse pozorno poslušal in zagovarjal pri cesarju. Predstavil Ilirsko celoto pod cesarsko krono. Govorili so tudi o politiki Evrope. Zois je čutil ugoden razplet na osnovi pogovorov. In upal, da se bo to zgodilo ćim prej. A žav je vse propadlo.
Zapisala Nevenka Vahrar