Marija Imperl: Gozd in zdravje - 22. 3. 2022
Prijetno se je bilo vrniti na naša predavanja, čeprav nas je bilo še bolj malo, smo doživeli pravo vzdušje prijetnega predavanja z odmorom za kavico, ki je ravnotako pomemben. Najprej je bil EPP, ki je tudi pomemben, ker nas o dogajanju o društvu sproti informira - občni zbor naslednji teden, izleti v Brežice in Novo mesto - se lahko prijavite na informativni dan - četrtek od 9. do 11. ure v naših prostorih.
Več posnetkov: https://mojalbum.com/u3nevenka/u3-sevnica-predavanje-22-3-22
Nevenka Vahtar
Več posnetkov: https://mojalbum.com/u3nevenka/u3-sevnica-predavanje-22-3-22
Nevenka Vahtar
Alenka Žuraj najprej opraviči predsednika Sašota zaradi odsotnosti in poda osnovne informacije – Občni zbor – Malkovec, in ekskurzije.
Romana povabi na dogodke – Diabetiki v četrtek ob 9 h in oranžnih 1000 gibov na poseben dogodek – predstavitev - 7.4. ob 17 h. Spoznavanje vrednot v Mestni gozd Celje – sreda. »Na lepše« v muzeje in v mesto pod mestom - Celjena vsakih 14 dni in se izmenjuje s krožkom Spoznavan je vrednot.
Informacije so na naši spletni strani.
Marjan Krapež predstavi Marijo Imperl.
Človek hodi po zdravje v gozd. vsako uro se 10000 ljudi pridruži globalni populaciji in vsako uro 1500 ha gozdov posekamo. Vsako uro izumro 3 živalske vrste. Smeti pa so katastrofa.
Naša zelena Slovenija je 60% gozdnata in imamo 71 avtohtonih vrst dreves. 400.000 lastnikov gozda – 2,5 ha na kmetijo.
Kaj je gozd – je skupnost vsega, kar tam je. Je velika učilnica predvsem odnosov – še prav posebno do narave. Skupno je naša naravna dediščina, ki je zgrajena na naših prednikih in dom mnogim živalim.
Gozdni vrtec – spoznavanje odnosa do gozda in življenja. Celjski primestni gozd – hiška med krošnjami. Kulturna dediščina –skleda iz lesa, ki je umetnina. Learius – muzej – vse vrste lesa, hrana iz gozdnih sadežev, oglarjenje.
V gozdu se dobro počutimo.
Biotska pestrost: 2 mil. poznanih vrst, cca 13 mil. obstoječih (ocena).
Najpogostejše vrste: bukev, smreka, jelka,hrast, plemeniti listavci. Jelka se je pokazala bolj odporna, a je za mlada drevesa nevaren jelen. Lepota bukve v vseh letnih časih. Vsak gozd je malo drugačen.
Zakaj so drevesa pomembna – vlaga gozda, lesna proizvodnja, nabiralništvo se na novo razvija. Če sam v gozdu nekaj nabereš, je to velika vrednost. Lovno gospodarstvo, če je dobro organizirano. Okoljska vlaga gozda za ohranjanje zemlje – erozija se lahko ustavi. Voda se čisti v gozdu. Jezera – vodne površine, kroženje vode tako, da si sami ne škodimo. Pestrost živalskih bitij je mozaik gozda.
Podnebje zdravstvena vloga – karkoli počneš v gozdu, je dobro. Iti v gozd je dobro zate. Vsak gre s svojim namenom. Rekreacija in turistična vloga – to je tanek led. Ker smo majhni, masovni turizem ni možen. Pragozd mora pri nas ostati zaprt prostor.
Licitacije lesa – gorski javor rebraš – 8 m – 50.000 eur. Njej so bila ta drevesa kot pokopališče. Odnos do posebnih dreve – kaj posekati in kaqj naj ostane rasti.
Raziskovalna vloga gozda – eksperimenti – raziskovanje tudi obiskovalcem – da skozi prakso spoznavajo. Oglarjenje – včasih issekavali cela področja, sedaj z mero.
Obrambna vloga gozda – v današnjem času je lahko zatočišče. .
Estetska vloga gozda - načela gospodarjenja – sonaravnost, trajnost, mnogonamembnost.
Podnebne spremembe – globalni problem – čutimo jih vsi. Posledice – ni letnih časov in zmernega vremena. Napovedi niso rožnate.
Naša značilnost – prost vstop v gozd – a po pravilih.
V razmislek – gozd imamo – smo za to pripravljeni kaj plačati?
Zdravilni učinki gorda – marsikaj smo pozabili – sedaj nam daje zavedanje Gozd Martuljek, Riklijev Bled, Debeli rtič, Rakitna – to ni od danes. Danes se temu reče gozdna medicina. Zdravo je za zdravega človeka, da ohranja zdravje. Nekatera gozdna območja dajejo specifično klimo.
2017 Nemčija – o zdravilnem gozdu – meditacija v gozdu:
»sem tukaj in zdaj!« - v tišini duše.
Joga v gozdu – položaj žabe – počep in dlani na tleh. Gozdni selfness – prepusti se naravi.
Gozdna kopel (shinrin – yuku). Greš v gozd v družbi in si tiho in vsi uživajo. Važno je, da si sam, da ne šteješ kilometre in iščeš cilj – imaš se »fajn«. Z zaprtimi očmi se zavedaš dihanja in pretoka krvi v telesu. To je trenutek za hvaležnost. Zdravljenje se dogaja avtomatsko. Lahko daš del sebe v gozdu tudi na papir. Kaj se z nami dogaja po tej izkušnji?
Gozdne kopeli – tudi v Sloveniji delajo raziskave. Biti v gozdu – je za nas dobro in zdravilno, lahko postanemo zdravi. Mikoriza – talni internet – sobivanje dveh živih bitij v simbiozi z glivami. Znanost se šele razvija. Cel gozd je internetna povezava (filmček). Drevesa se obnašajo nesebično.
Gozdna pedagogika – prenašamo znanje na mlajše. Zazrimo se vase v potrebno skromnost.
Marjan Krapež – občutki ob koncu predavanja dajo misliti in dajo energijo, da se podamo v gozd.
Zapisala
Nevenka Vahtar
Romana povabi na dogodke – Diabetiki v četrtek ob 9 h in oranžnih 1000 gibov na poseben dogodek – predstavitev - 7.4. ob 17 h. Spoznavanje vrednot v Mestni gozd Celje – sreda. »Na lepše« v muzeje in v mesto pod mestom - Celjena vsakih 14 dni in se izmenjuje s krožkom Spoznavan je vrednot.
Informacije so na naši spletni strani.
Marjan Krapež predstavi Marijo Imperl.
Človek hodi po zdravje v gozd. vsako uro se 10000 ljudi pridruži globalni populaciji in vsako uro 1500 ha gozdov posekamo. Vsako uro izumro 3 živalske vrste. Smeti pa so katastrofa.
Naša zelena Slovenija je 60% gozdnata in imamo 71 avtohtonih vrst dreves. 400.000 lastnikov gozda – 2,5 ha na kmetijo.
Kaj je gozd – je skupnost vsega, kar tam je. Je velika učilnica predvsem odnosov – še prav posebno do narave. Skupno je naša naravna dediščina, ki je zgrajena na naših prednikih in dom mnogim živalim.
Gozdni vrtec – spoznavanje odnosa do gozda in življenja. Celjski primestni gozd – hiška med krošnjami. Kulturna dediščina –skleda iz lesa, ki je umetnina. Learius – muzej – vse vrste lesa, hrana iz gozdnih sadežev, oglarjenje.
V gozdu se dobro počutimo.
Biotska pestrost: 2 mil. poznanih vrst, cca 13 mil. obstoječih (ocena).
Najpogostejše vrste: bukev, smreka, jelka,hrast, plemeniti listavci. Jelka se je pokazala bolj odporna, a je za mlada drevesa nevaren jelen. Lepota bukve v vseh letnih časih. Vsak gozd je malo drugačen.
Zakaj so drevesa pomembna – vlaga gozda, lesna proizvodnja, nabiralništvo se na novo razvija. Če sam v gozdu nekaj nabereš, je to velika vrednost. Lovno gospodarstvo, če je dobro organizirano. Okoljska vlaga gozda za ohranjanje zemlje – erozija se lahko ustavi. Voda se čisti v gozdu. Jezera – vodne površine, kroženje vode tako, da si sami ne škodimo. Pestrost živalskih bitij je mozaik gozda.
Podnebje zdravstvena vloga – karkoli počneš v gozdu, je dobro. Iti v gozd je dobro zate. Vsak gre s svojim namenom. Rekreacija in turistična vloga – to je tanek led. Ker smo majhni, masovni turizem ni možen. Pragozd mora pri nas ostati zaprt prostor.
Licitacije lesa – gorski javor rebraš – 8 m – 50.000 eur. Njej so bila ta drevesa kot pokopališče. Odnos do posebnih dreve – kaj posekati in kaqj naj ostane rasti.
Raziskovalna vloga gozda – eksperimenti – raziskovanje tudi obiskovalcem – da skozi prakso spoznavajo. Oglarjenje – včasih issekavali cela področja, sedaj z mero.
Obrambna vloga gozda – v današnjem času je lahko zatočišče. .
Estetska vloga gozda - načela gospodarjenja – sonaravnost, trajnost, mnogonamembnost.
Podnebne spremembe – globalni problem – čutimo jih vsi. Posledice – ni letnih časov in zmernega vremena. Napovedi niso rožnate.
Naša značilnost – prost vstop v gozd – a po pravilih.
V razmislek – gozd imamo – smo za to pripravljeni kaj plačati?
Zdravilni učinki gorda – marsikaj smo pozabili – sedaj nam daje zavedanje Gozd Martuljek, Riklijev Bled, Debeli rtič, Rakitna – to ni od danes. Danes se temu reče gozdna medicina. Zdravo je za zdravega človeka, da ohranja zdravje. Nekatera gozdna območja dajejo specifično klimo.
2017 Nemčija – o zdravilnem gozdu – meditacija v gozdu:
»sem tukaj in zdaj!« - v tišini duše.
Joga v gozdu – položaj žabe – počep in dlani na tleh. Gozdni selfness – prepusti se naravi.
Gozdna kopel (shinrin – yuku). Greš v gozd v družbi in si tiho in vsi uživajo. Važno je, da si sam, da ne šteješ kilometre in iščeš cilj – imaš se »fajn«. Z zaprtimi očmi se zavedaš dihanja in pretoka krvi v telesu. To je trenutek za hvaležnost. Zdravljenje se dogaja avtomatsko. Lahko daš del sebe v gozdu tudi na papir. Kaj se z nami dogaja po tej izkušnji?
Gozdne kopeli – tudi v Sloveniji delajo raziskave. Biti v gozdu – je za nas dobro in zdravilno, lahko postanemo zdravi. Mikoriza – talni internet – sobivanje dveh živih bitij v simbiozi z glivami. Znanost se šele razvija. Cel gozd je internetna povezava (filmček). Drevesa se obnašajo nesebično.
Gozdna pedagogika – prenašamo znanje na mlajše. Zazrimo se vase v potrebno skromnost.
Marjan Krapež – občutki ob koncu predavanja dajo misliti in dajo energijo, da se podamo v gozd.
Zapisala
Nevenka Vahtar
