Marija Krušič: O demenci - 12. 3. 2019
|
S pritiskom na Download File si lahko predstavitev shranite na svoj računalnik.
|
Ni zdravnica. Izkušnje je nabirala doma. Informacije je dobila v Spominčici, a žal prepozno.
V glavi je 100 mijijard nevronov in povezave – sinapse, ki jih je 100 – 500trilijonov. Dokler povezave delujejo, je vse OK. Hitrost impulzov - potovanja informacij pa je 400 km/h. Amilaza je beljakovina, ki se s starostjo širi v možganih in ustavlja povezave.
Adam Zvezdan Pirtovšek – projekt - preventivni pregled (ala DORA). Samo 1 % BDP gre za raziskave. Glimfatični kanali odvajajo to motečo snov, če telovadimo, se pravilno prehranjujemo, dovolj spimo.
Z demenco se ljudje v obnašanju spreminjajo. Spominčica ozavešča prostovoljce, svojce in vse ostale.
Demenca - upadanje razuma. Ugotovi jo le zdravnik z CT slikanjem .v Krškem so celi oddelki. Te dni zelo potrebujejo zaposlene. Manjka jih 4000. zaposleni garajo. Ti bolniki pa imajo velik nemir in potrebujejo pomoč – še posebno ponoči, ko ne morejo spati.
Bila je v domu v Črnomlju. Tam so ljudje posebej usposobljeni za skrb za dementne.
Primer iz Ljubljane: dementna Micika – v vasi so vsi vedeli za njeno bolezen. Čaka samo v pidžami, v snegu na avtobusni postaji. 7-letni fantek jo je videl in jo pospremil domov.
Demenca je proces. Kriva so lahko zdravila, slaba prekrvavitev možganov. Obstaja tudi alkoholna demenca.
Je najdražja bolezen – saj za enega skrbijo trije. V naslednjih letih s bo bolezen potrojila. Pojavi se tudi pri mlajših. Mlajši človek – na delovnem mestu je slabo delal, je bil odsoten, bil je že v 2. fazi bolezni. Pri 42-tih je umrl.
Prvi znaki bolezni – da nekaj ne narediš, da nekaj vsakdanjega narediš narobe. Iskanje pravih besed – hlačnici je rekel rokav. Osebnostne ali vedenjske spremembe – postanejo agresivni. Nezmožnost presoje in organizacije.
Z možem je hodila na vaje – vpisati besede v tekst. Njen mož tega ni zmogel. 90 letna gospa pa je to opravila z lahkoto. Prestavljanje stvari na neprava mesta. Domači jim morajo stvari puščati na stalnih mestih. Problem je krajevna in časovna orientacija. Spretnost uporabe telefona in računalnika se je izgubila. Taki ljudje nočejo več v družbo. Ne morejo slediti pogovoru več ljudi.
Je več vrst demence – Alzhaimerjeva, je najpogostejša. Pri Parkinsonovi se ljudje tresejo. Povzročitelji so lahko alkohol, tablete, droga, epilepsija, drugo. Obstaja tudi digitalna demenca. Hipokamus v glavi potrebuje dovolj mirnega spanja – TV in računalnik lahko naredita kolaps. Manfred Spitzer napisal knjigo (Mohorjeva družba 2016 – Digitalna demenca. Delal je poiskuse. Om je nekaj študentov izpostavil hrupu. Druga kontrolna skupina je živela normalno. Vse so potem peljali v kino. Po koncu so na cesti videli žensko z berglami ležati na tleh. Tisti, izpostavljeni hrupu, so jo pustili – šli kar čez njo. Normalna skupina pa ji je takoj šla na pomoč.
Spremembe zaznajo svojci. Oseba sama se tega ne zaveda in o tem tudi noče nič slišati. Pri 10 – 17% so po smrti ugotovili, da je bilo krivo nekaj drugega. Problematični so stranski učinki zdravila za ščitnico. Pomanjkanje B12, nezdravljena sladkorna, težave z jetri – so lahko težava, ki hitreje pripelje do demence. Na težave morajo zdravnika opozoriti svojci, saj to sam ne bo naredil.
Po 35 letu se začne upočasnjevanje delovanja možganov – na 10 let po 3,5 %.
Biobol – znanstveniki ne trdijo. A že od mladih let je treba prav jesti – malo mesa, mediteranska hrana. Telovaditi. Ne preveč pred računalnik. Če možgane ne uporabljamo – zakrnijo. V naših letih si ljudje kupujejo dogodke.
O pitju. Naše telo ima 70 – 75 % vode. Možgani pa celo 80 -85. Ne smemo jih dehidrirati – poskrbimo za hidracijo z dovolj vode – ne drugih tekočin, ki so hrana.
Bolezen napade centre za govor, čustvovanje, senzoriko, nazadnje čutila. Dolgoročni spomin pa deluje najdlje. Na koncu so prisotne tudi halucinacije. Izgublja se ravnotežje – pada. Diha se težko.( moj dodatek – ko misli, da je naredil korak, noga ne sledi glavi in pade na glavo. Pri jedi pozabi dihati – na to ga je potrebno opozoriti in prekiniti s hrano.)
Dr. Aleš Kogoj v SLO pionir v nevrokirurgiji – eden od ustanoviteljev Spominčice.
Hrana – domače zelenjava in sadje, ne kaditi, ne mastno, ne alkohol ali vsaj zelo zmerno, 20 min. vadbe na dan, shujšati. Čim dlje umsko delati. Dober počitek, mir. Bodite družabni, plešite, dosti pišite z roko.
Kako upočasnimo demenco. Trening možganov. Učenje tujega jezika. Zmanjšati tabu bolezni. Ozaveščati. Družbeno udejstvovanje. Dobiti medse tudi mlade, da vedo čim več. Ne delajmo se norca iz bolezni. Razgibati možgane z vajami. Čutijo neverbalno. Primer – žena je vedela za moževo demenco – navodila mu je dajala preprosto, kratko in jedrnato.
Bolne je strah vsega. Čim manj vzrokov, da se prestrašijo. V prostor lahko vstopimo s petjem. Ne govorimo jim za hrbtom. Imamo očesni stik. Pustimo jim dovolj časa, da se zberejo in oblikujejo misli, ki jih želijo izraziti. Če se ne želi pogovarjati, ga pustimo. Pozornost, osredotočenost. Temo pogovora najavimo in pri temi ostanemo. Ne najavljamo prezgodaj dogodkov. Šale več ne razumejo. Ne ukazujte, raje predlagajte. Ne obravnavajte jih kot otroke. Se ne prepiramo, ne prepovedujemo. Ne govorimo z dolgimi stavki. Ne ponujajte preveč stvari hkrati. Pomaga, da vsi svojci vedo, kakšno je stanje in se s tem sprijaznijo. Če se ne morejo pogovarjati, pogovor prestavite za kako uro. Vredno je, da jih poslušamo.
Čelni možgani se zadnji razvijejo.
»Če želimo obolelega pripeljati na željeno mesto, moramo najprej ugotoviti, kje on trenutno je.«
Priporočljiva hrana zvečer – smuti:
½ avokada, sirotka, polna pest peteršilja, malo soli.
5 orehov na dan, mandlji brez kožice.
ADAM – projekt presejalni program. Strategija obravnavanja demence 2020. 1. rezultati -457 testiranih (131 moških in 326 žensk nad 60 let – 97 % misli, da so v redu. Pri 38% ugotovljen slabši rezultat. 12 % je mejnih. To pomeni skupno 50 %. Za tiste, ki radi berejo bodo lahko prebrali na spletu. Kavčič – Umo vadba. Neva Železnik – leposlovje za otroke.
Telefon te najde kjerkoli. Z zdravniškim izvidom lahko svojci od ponudnika telefonije dobijo podatek, kje dementna oseba je. Primer – oče se je še vozil z avtom. Živijo v hiši s 4 stanovanji. Žena mu umre. Vlomili so mu v stanovanje in vse odnesli. Posledica, ko ostane sam začne vse zbirati, kupovati. Tako je nazadnje imel tudi veliko mačk. Sam pa je jedel in živel zunaj. Hčerki so sosedi rekli, naj nekaj ukrene. Oče pa je ni spustil v stanovanje.
Kako dementnega pripraviti, da gre na pregled? Hotel je sam voziti. Druga hči iz Švice, se je jezila, kaj delajo z očetom – ni zaznala bolezni.
Vprašanja – tablete za pritisk – osebno misli, da povzročajo demenco. Pritisk zdraviti s prehrano na naraven način.
Tablete lahko povzročijo tudi privide.
Matevž z zeljem je dobra hrana. Smo na vrhu z demenco – jemo preveč mesa. Amilaze so beljakovine iz živali.
Majkel Gregor – Kako ozdraviti s hrano.
Odnos do dementnega.
Zapisala Nevenka Vahtar
V glavi je 100 mijijard nevronov in povezave – sinapse, ki jih je 100 – 500trilijonov. Dokler povezave delujejo, je vse OK. Hitrost impulzov - potovanja informacij pa je 400 km/h. Amilaza je beljakovina, ki se s starostjo širi v možganih in ustavlja povezave.
Adam Zvezdan Pirtovšek – projekt - preventivni pregled (ala DORA). Samo 1 % BDP gre za raziskave. Glimfatični kanali odvajajo to motečo snov, če telovadimo, se pravilno prehranjujemo, dovolj spimo.
Z demenco se ljudje v obnašanju spreminjajo. Spominčica ozavešča prostovoljce, svojce in vse ostale.
Demenca - upadanje razuma. Ugotovi jo le zdravnik z CT slikanjem .v Krškem so celi oddelki. Te dni zelo potrebujejo zaposlene. Manjka jih 4000. zaposleni garajo. Ti bolniki pa imajo velik nemir in potrebujejo pomoč – še posebno ponoči, ko ne morejo spati.
Bila je v domu v Črnomlju. Tam so ljudje posebej usposobljeni za skrb za dementne.
Primer iz Ljubljane: dementna Micika – v vasi so vsi vedeli za njeno bolezen. Čaka samo v pidžami, v snegu na avtobusni postaji. 7-letni fantek jo je videl in jo pospremil domov.
Demenca je proces. Kriva so lahko zdravila, slaba prekrvavitev možganov. Obstaja tudi alkoholna demenca.
Je najdražja bolezen – saj za enega skrbijo trije. V naslednjih letih s bo bolezen potrojila. Pojavi se tudi pri mlajših. Mlajši človek – na delovnem mestu je slabo delal, je bil odsoten, bil je že v 2. fazi bolezni. Pri 42-tih je umrl.
Prvi znaki bolezni – da nekaj ne narediš, da nekaj vsakdanjega narediš narobe. Iskanje pravih besed – hlačnici je rekel rokav. Osebnostne ali vedenjske spremembe – postanejo agresivni. Nezmožnost presoje in organizacije.
Z možem je hodila na vaje – vpisati besede v tekst. Njen mož tega ni zmogel. 90 letna gospa pa je to opravila z lahkoto. Prestavljanje stvari na neprava mesta. Domači jim morajo stvari puščati na stalnih mestih. Problem je krajevna in časovna orientacija. Spretnost uporabe telefona in računalnika se je izgubila. Taki ljudje nočejo več v družbo. Ne morejo slediti pogovoru več ljudi.
Je več vrst demence – Alzhaimerjeva, je najpogostejša. Pri Parkinsonovi se ljudje tresejo. Povzročitelji so lahko alkohol, tablete, droga, epilepsija, drugo. Obstaja tudi digitalna demenca. Hipokamus v glavi potrebuje dovolj mirnega spanja – TV in računalnik lahko naredita kolaps. Manfred Spitzer napisal knjigo (Mohorjeva družba 2016 – Digitalna demenca. Delal je poiskuse. Om je nekaj študentov izpostavil hrupu. Druga kontrolna skupina je živela normalno. Vse so potem peljali v kino. Po koncu so na cesti videli žensko z berglami ležati na tleh. Tisti, izpostavljeni hrupu, so jo pustili – šli kar čez njo. Normalna skupina pa ji je takoj šla na pomoč.
Spremembe zaznajo svojci. Oseba sama se tega ne zaveda in o tem tudi noče nič slišati. Pri 10 – 17% so po smrti ugotovili, da je bilo krivo nekaj drugega. Problematični so stranski učinki zdravila za ščitnico. Pomanjkanje B12, nezdravljena sladkorna, težave z jetri – so lahko težava, ki hitreje pripelje do demence. Na težave morajo zdravnika opozoriti svojci, saj to sam ne bo naredil.
Po 35 letu se začne upočasnjevanje delovanja možganov – na 10 let po 3,5 %.
Biobol – znanstveniki ne trdijo. A že od mladih let je treba prav jesti – malo mesa, mediteranska hrana. Telovaditi. Ne preveč pred računalnik. Če možgane ne uporabljamo – zakrnijo. V naših letih si ljudje kupujejo dogodke.
O pitju. Naše telo ima 70 – 75 % vode. Možgani pa celo 80 -85. Ne smemo jih dehidrirati – poskrbimo za hidracijo z dovolj vode – ne drugih tekočin, ki so hrana.
Bolezen napade centre za govor, čustvovanje, senzoriko, nazadnje čutila. Dolgoročni spomin pa deluje najdlje. Na koncu so prisotne tudi halucinacije. Izgublja se ravnotežje – pada. Diha se težko.( moj dodatek – ko misli, da je naredil korak, noga ne sledi glavi in pade na glavo. Pri jedi pozabi dihati – na to ga je potrebno opozoriti in prekiniti s hrano.)
Dr. Aleš Kogoj v SLO pionir v nevrokirurgiji – eden od ustanoviteljev Spominčice.
Hrana – domače zelenjava in sadje, ne kaditi, ne mastno, ne alkohol ali vsaj zelo zmerno, 20 min. vadbe na dan, shujšati. Čim dlje umsko delati. Dober počitek, mir. Bodite družabni, plešite, dosti pišite z roko.
Kako upočasnimo demenco. Trening možganov. Učenje tujega jezika. Zmanjšati tabu bolezni. Ozaveščati. Družbeno udejstvovanje. Dobiti medse tudi mlade, da vedo čim več. Ne delajmo se norca iz bolezni. Razgibati možgane z vajami. Čutijo neverbalno. Primer – žena je vedela za moževo demenco – navodila mu je dajala preprosto, kratko in jedrnato.
Bolne je strah vsega. Čim manj vzrokov, da se prestrašijo. V prostor lahko vstopimo s petjem. Ne govorimo jim za hrbtom. Imamo očesni stik. Pustimo jim dovolj časa, da se zberejo in oblikujejo misli, ki jih želijo izraziti. Če se ne želi pogovarjati, ga pustimo. Pozornost, osredotočenost. Temo pogovora najavimo in pri temi ostanemo. Ne najavljamo prezgodaj dogodkov. Šale več ne razumejo. Ne ukazujte, raje predlagajte. Ne obravnavajte jih kot otroke. Se ne prepiramo, ne prepovedujemo. Ne govorimo z dolgimi stavki. Ne ponujajte preveč stvari hkrati. Pomaga, da vsi svojci vedo, kakšno je stanje in se s tem sprijaznijo. Če se ne morejo pogovarjati, pogovor prestavite za kako uro. Vredno je, da jih poslušamo.
Čelni možgani se zadnji razvijejo.
»Če želimo obolelega pripeljati na željeno mesto, moramo najprej ugotoviti, kje on trenutno je.«
Priporočljiva hrana zvečer – smuti:
½ avokada, sirotka, polna pest peteršilja, malo soli.
5 orehov na dan, mandlji brez kožice.
ADAM – projekt presejalni program. Strategija obravnavanja demence 2020. 1. rezultati -457 testiranih (131 moških in 326 žensk nad 60 let – 97 % misli, da so v redu. Pri 38% ugotovljen slabši rezultat. 12 % je mejnih. To pomeni skupno 50 %. Za tiste, ki radi berejo bodo lahko prebrali na spletu. Kavčič – Umo vadba. Neva Železnik – leposlovje za otroke.
Telefon te najde kjerkoli. Z zdravniškim izvidom lahko svojci od ponudnika telefonije dobijo podatek, kje dementna oseba je. Primer – oče se je še vozil z avtom. Živijo v hiši s 4 stanovanji. Žena mu umre. Vlomili so mu v stanovanje in vse odnesli. Posledica, ko ostane sam začne vse zbirati, kupovati. Tako je nazadnje imel tudi veliko mačk. Sam pa je jedel in živel zunaj. Hčerki so sosedi rekli, naj nekaj ukrene. Oče pa je ni spustil v stanovanje.
Kako dementnega pripraviti, da gre na pregled? Hotel je sam voziti. Druga hči iz Švice, se je jezila, kaj delajo z očetom – ni zaznala bolezni.
Vprašanja – tablete za pritisk – osebno misli, da povzročajo demenco. Pritisk zdraviti s prehrano na naraven način.
Tablete lahko povzročijo tudi privide.
Matevž z zeljem je dobra hrana. Smo na vrhu z demenco – jemo preveč mesa. Amilaze so beljakovine iz živali.
Majkel Gregor – Kako ozdraviti s hrano.
Odnos do dementnega.
Zapisala Nevenka Vahtar
MOŽGANI - organ, ki ga ni mogoče zamenjati
Možgani so najbolj zapleten in dovršen organ. Iz okolja sprejemajo številne informacije in usmerjajo naše odzive nanje. Sodelujejo pri zelo raznovrstnih stvareh - pri preprostem gibanju in vrhunskih športnih dosežkih, pri učenju poštevanke in ljubezenskem razočaranju. Zato nas že od nekdaj zanimajo. Želimo si tudi izvedeti, kako delujejo in kaj se zgodi, ko njihovo delovanje zmoti bolezen ali poškodba. Ker so možgani edini organ, ki ga ni mogoče zamenjati, je še toliko bolj pomembna in pravilna pravočasna skrb zanje.
V človeških možganih je 100 milijard, to je 100.000.000.000 nevronov, temeljnih človeških celic. Nevroni med seboj komunicirajo prek stičnih točk, imenovanih sinapse.
V možganih je ogromno sinaps, od 100 do 500 trilijonov. To je najmanj tisočkrat več, kot je zvezd v naši galaksiji.
En sam nevron lahko vsako sekundo pošlje 1000 signalov. Od nevrona do nevrona švigajo s hitrostjo 400 km/h.
Ali ste vedeli?
Vsako sekundo se v možganih sproži na milijone električnih impulzov. Vsak od njih vpliva na to, ali si bomo nekaj zapomnili, ali bomo pravilno izvedli gib, pravilno rešili neko nalogo.
Tudi možgani se starajo
Naše telo se z leti spreminja in enako se dogaja tudi z našimi možgani. Podatki kažejo, da se okoli 45. leta začne upad miselnih sposobnosti. Vendar pa ni vse slabo. Z leti sicer upada hitrost procesiranja informacij, poslabšata se delovni in dolgoročni spomin, izboljšujejo pa se naše splošno znanje, besedni zaklad in izkušnje.
Ali ste vedeli?
Delovanje možganov se s starostjo upočasnjuje, toda bolj, ko jih uporabljamo, močnejši postajajo.
(Povzeto po knjigi dr. Vojka Kavčiča: Umovadba za bistre možgane v poznih letih).
ZVEČER – HRANA ZA MOŽGANE - SMUTI
•POLOVICO AVOKADA
•SIROTKA
•VELIKO PEST PETERŠILJA
•MALO SOLI
V mešalcu zmiksamo in spijemo. Zvečer!
Če se še kljub temu pojavi lakota, pa prežvečimo malo mandeljnov, ki smo jih prej namočili v vodi in odstranili kožico.
Čez dan pojejmo 5 orehov. Tudi možgani rabijo hrano.
Možgani so najbolj zapleten in dovršen organ. Iz okolja sprejemajo številne informacije in usmerjajo naše odzive nanje. Sodelujejo pri zelo raznovrstnih stvareh - pri preprostem gibanju in vrhunskih športnih dosežkih, pri učenju poštevanke in ljubezenskem razočaranju. Zato nas že od nekdaj zanimajo. Želimo si tudi izvedeti, kako delujejo in kaj se zgodi, ko njihovo delovanje zmoti bolezen ali poškodba. Ker so možgani edini organ, ki ga ni mogoče zamenjati, je še toliko bolj pomembna in pravilna pravočasna skrb zanje.
V človeških možganih je 100 milijard, to je 100.000.000.000 nevronov, temeljnih človeških celic. Nevroni med seboj komunicirajo prek stičnih točk, imenovanih sinapse.
V možganih je ogromno sinaps, od 100 do 500 trilijonov. To je najmanj tisočkrat več, kot je zvezd v naši galaksiji.
En sam nevron lahko vsako sekundo pošlje 1000 signalov. Od nevrona do nevrona švigajo s hitrostjo 400 km/h.
Ali ste vedeli?
Vsako sekundo se v možganih sproži na milijone električnih impulzov. Vsak od njih vpliva na to, ali si bomo nekaj zapomnili, ali bomo pravilno izvedli gib, pravilno rešili neko nalogo.
Tudi možgani se starajo
Naše telo se z leti spreminja in enako se dogaja tudi z našimi možgani. Podatki kažejo, da se okoli 45. leta začne upad miselnih sposobnosti. Vendar pa ni vse slabo. Z leti sicer upada hitrost procesiranja informacij, poslabšata se delovni in dolgoročni spomin, izboljšujejo pa se naše splošno znanje, besedni zaklad in izkušnje.
Ali ste vedeli?
Delovanje možganov se s starostjo upočasnjuje, toda bolj, ko jih uporabljamo, močnejši postajajo.
(Povzeto po knjigi dr. Vojka Kavčiča: Umovadba za bistre možgane v poznih letih).
ZVEČER – HRANA ZA MOŽGANE - SMUTI
•POLOVICO AVOKADA
•SIROTKA
•VELIKO PEST PETERŠILJA
•MALO SOLI
V mešalcu zmiksamo in spijemo. Zvečer!
Če se še kljub temu pojavi lakota, pa prežvečimo malo mandeljnov, ki smo jih prej namočili v vodi in odstranili kožico.
Čez dan pojejmo 5 orehov. Tudi možgani rabijo hrano.
VAŽNO
1. Nehajte kaditi
2. Izogibajte se mastni hrani (zato veliko sadja, zelenjave)
3. Z alkoholom zmerno oz čim manj
4. Zmanjšajmo telesno težo
5. Najmanj 3 x tedensko vsaj 20 minut vadbe
6. Nadzor krvnega tlaka, sladkorja, holesterola
7. Čim dlje umsko delajte
8. Po delu si vzemite čas za kvaliteten počitek
9. Živite umirjeno, brez razburjanja
10. Bodite družabni, plešite, pojte, pojdite na izlete ...
1. Nehajte kaditi
2. Izogibajte se mastni hrani (zato veliko sadja, zelenjave)
3. Z alkoholom zmerno oz čim manj
4. Zmanjšajmo telesno težo
5. Najmanj 3 x tedensko vsaj 20 minut vadbe
6. Nadzor krvnega tlaka, sladkorja, holesterola
7. Čim dlje umsko delajte
8. Po delu si vzemite čas za kvaliteten počitek
9. Živite umirjeno, brez razburjanja
10. Bodite družabni, plešite, pojte, pojdite na izlete ...
ZA BRANJE
DIGITALNA DEMENCA ??? Tudi to ?!
Knjigo z gornjim naslovom je napisal prof. dr. dr. Manfred Spitzer, izšla je pri Mohorjevi družbi, 2016
Toplo priporočam v branje staršem otrok !!!
Strokovno gradivo:
Avadian, Brenda: Odkriti radost v Alzheimerjevi bolezni
Demenca, izziv za socialno delo
Gendron, Marie: Skrivnost, imenovana Alzheimer
Graham, Nori: Demence in Alzheimerjeva bolezen
Hülsen, Astrid van: Zid molka
Kavcic, Voyko: Umovadba za bistre možgane v poznih letih
Mali, Jana: Socialno delo z osebami z demenco
Schpolarich, Dasha: Nega bolnika na domu
Vinod, Verma: Preprečevanje demence: na osnovi ajurvede, joge in drugih metod
Železnik, Neva: Adijo, grem domov
Železnik, Neva: Temne sence demence
Leposlovje za odrasle:
Geiger, Arno: Stari kralj v izganstvu
Kocmut, Aleksandra: Čisto sam na svetu
Mlakar, Tanja: Vsiljivka v družini: ko se prikrade demenca
Paasilinna, Arto: Na lovu za spomini
Suter, Martin: Small World
Leposlovje za otroke:
Brezinova, I: Bombonček za dedija Edija
Jarman, Julija: Ljubek star lev
Kesič Dimic, Katarina: Človek, ne spomni se
Kesič Dimic, Katarina: Kradljivka spominov
Lindbergh, R.: Babica moja pogosto pozabi
Filmi:
Daleč od nje (Away from her)
Beležnica (Notebook)
Še vedno Alice (Still Alice)
DIGITALNA DEMENCA ??? Tudi to ?!
Knjigo z gornjim naslovom je napisal prof. dr. dr. Manfred Spitzer, izšla je pri Mohorjevi družbi, 2016
Toplo priporočam v branje staršem otrok !!!
Strokovno gradivo:
Avadian, Brenda: Odkriti radost v Alzheimerjevi bolezni
Demenca, izziv za socialno delo
Gendron, Marie: Skrivnost, imenovana Alzheimer
Graham, Nori: Demence in Alzheimerjeva bolezen
Hülsen, Astrid van: Zid molka
Kavcic, Voyko: Umovadba za bistre možgane v poznih letih
Mali, Jana: Socialno delo z osebami z demenco
Schpolarich, Dasha: Nega bolnika na domu
Vinod, Verma: Preprečevanje demence: na osnovi ajurvede, joge in drugih metod
Železnik, Neva: Adijo, grem domov
Železnik, Neva: Temne sence demence
Leposlovje za odrasle:
Geiger, Arno: Stari kralj v izganstvu
Kocmut, Aleksandra: Čisto sam na svetu
Mlakar, Tanja: Vsiljivka v družini: ko se prikrade demenca
Paasilinna, Arto: Na lovu za spomini
Suter, Martin: Small World
Leposlovje za otroke:
Brezinova, I: Bombonček za dedija Edija
Jarman, Julija: Ljubek star lev
Kesič Dimic, Katarina: Človek, ne spomni se
Kesič Dimic, Katarina: Kradljivka spominov
Lindbergh, R.: Babica moja pogosto pozabi
Filmi:
Daleč od nje (Away from her)
Beležnica (Notebook)
Še vedno Alice (Still Alice)