Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače - 22. 11. 2016
Sašo Jejčič se najprej v imenu vseh pohvali z našo članico, ki je prejela občinsko srebrno plaketo. Vida Križnik se za čestitko zahvali in razloži, da je to prejela na osnovi njenega dela pri ustanavljanju in vodenju društva izgnancev in predvsem v spomin na vse male otroke, ki so jih tisto grozno noč vrgli iz toplih domačih postelj in odpeljali v mrzlo noč in neznano.
To današnje predavanje je pripravila Ana Mešiček, ki je zbolela. Zato na hitro gostjo predstavi Sašo.
Je iz Žirov. Profesorica nemščine in angleščine. Njena življenjska pot je zelo razgibana. Je pisateljica, a tudi kleklja. Piše v časopis in je aktivna na radiju Sova. Piše v NeDelo. Napisala pravljice za otroke - nagrade. Raziskuje življenje prednikov.
Danes bo predstavila svojo knjigo izdano 2013 in v 2014 doživi da je knjiga najbolj prodajana. Preko urednice na radiju je bila 20 let povezana s Sevnico – Mlakarjeva.
Danes, če govori v srednji šoli – je, kot bi pripovedovala pravljice. Ko je začela pisati zgodbe, si ni predstavljala knjigo.
Med klekljanjem so vse »novice« predebatirali. Ko je odraščala, je mama vedno govorila: Bodi pridna in poštena, da boš nekoč dobra žena!. To je bilo tudi izvezeno na zidnem prtičku, kar je njena mama vzela zelo resno in ji to polagala na dušo, čeprav ona tega takrat ni mogla razumeti. Pravzaprav je bilo mišljeno, da se je moški ne dotika.
Poročila se je pri 19-ih, ko je pričakovala otroka (tudi njeni sestri na enak način. Zato je za 1 leto zamaknila študij. Zaradi te »sramote« 3 leta mama ni govorila z njo. Starši so tudi njo »bombardirali« z zbadljivkami.
Ko je začela delati na radiju je rekla Jelki Mlakar, da bo delala za otroke in intervijujala starejše ljudi. Spraševala jih je, ali so nedolžni hodili k poroki. Ena je omenila – kdo se je to zlagal?! Te zgodbe pa je potem nosila mami – želela je, da bi mama začela na to gledati drugače. Tako je z njo našla stik po 26 letih. Šele s tem je uspela mami povedati, kaj ji leži na duši. Bili so verni. Njen oče pa je »podrl« vse, kar je uspel. V Žireh je veliko izvedela. Domačinke so ji veliko povedale. Potem je začela raziskovati deda. Drugače je bil vzornega obnašanja, a skok čez plot je bila njegova pravica.
Predniki so bili brez tehnologije. Brali so skupaj – eden je bral, drugi poslušali. Čas je bil za spanje, delo in seks. Slovenski jezik je glede spolnosti zelo skop. Pomankanje besed na to temo, kaže, da je tema tabu. Škof Jeglič je preko duhovnikov izvedel, kako veliko je družinskega nasilja. Tako 1908 izda rdečo knjižico. Na spoštljiv način je povedal, kako se rojevajo otroci. V njej je napisal »bogokletno«, kako mož in žena lahko ležeta skupaj tudi po rodni dobi. Imenovali so ga pornograf.
Sprašuje se: Kako je danes? – nič drugače – si sama odgovarja. Počuti se kot misionarka v Afriki. V 3 letih je imela 300 predavanj in je enako »obsojena«. Danes ne vedo, kaj je spolnost, le kaj je pornografija.
Iz filma, ki je bil narejen po knjigi, so morali nekaj zgodb črtati kot pornografijo, čeprav je vsebina bolj nedolžna. Nemoč je bil seks domena moškega in le ženska je bila prešuštnica.
Zgodba iz Krškega – invalid – a je po 3 x z njive klical ženo, ki je morala prekiniti delo, da si je privoščil 3 min. seks. Sedaj pa je seks le po 3 x na mesec.
Njen ded, ko je vozil les, je imel na vozu vedno krompir, repo, …, da je poplačal za »vmesne postanke«. Še 80-letnik je hodil k 25-letnici. Ona se je z njo pogovarjala in dobila odgovor – jaz sem potrpela 5 minut, družina pa je cel mesec imela kaj jesti.
Največkrat ob kmečkem plesu je ženska pomislila – ta je uporaben. Tako so bila »srečanja« zelo hitra.
Prijatelj iz študentskih let se je začel poglabljati v zapiske predhodnikov. Zgodba župnika - »Navodilo, kako pristopiti k bodočim zakoncem. Imel je nečakinjo in njenega moža, ki 6 let nista imela otrok in jih je on podučil, kaj je narobe. Po 1 letu je krstil nečakinjinega otroka in obenem povedal zgodbo.
Moška pravica do spolnosti je bila vidna v cerkvi, ko je imela žena menstruacijo (niso nosile hlačke) zaradi lužice. Tako je župnik vprašal ženo, če »odstavlja« moža (ni otrok).
Na kozjanskem so si moški izmislili 1m-sko »trugo« - rancale – videla jo je v Mežici, ki so jo uporabljali pri odnosih. Na njo so pa včasih privezali tudi otroke, ko so spali na peči. Oče pijanec si je privoščil tudi kčer. Bilo je veliko incestov in defektnih otrok. Številne zgodbe o tem, da so hčer do poroda nekam poslali. Mati pa se je za ta čas delala nosečo in potem otroka prevzela.
V knjigi ima tudi poglavje o snahah in taščah in njihovih zlobah in kaj vse so morale primožene snahe prestajati. Tašče so znale tudi spati med mladima zakoncema, ki sta morala priložnosti iskati kjerkoli. Na enem predavanju je neka gospa povedala, da se to dogaja še danes. 5 let nazaj je kot snaha odšla iz te družine.
Nekoč so že pri petih letih šli otroci služiti. Za teto Milko ve , da je šla služit za pestunjo – so o tem podpisali pogodbo. Vsi domači so mislili, da ne zna ne brati, ne pisati. Sedaj je umrla. Pri 90. so jo našli s polno knjigami in dnevnikom, ki ga je pisala od desetega leta. V njem je opisovala življenje brezpravne ženske: navzven zelo lepo, za vrati pa se je dogajalo marsikaj – veliko grdega.
To se je dogajalo tudi fantkom.
Potrebno se je pogovarjati.
Nekdo vpraša, če je moški po 80. še aktiven – do 80-setih vsak dan, sedaj pa tu in tam.
Včasih je bil tudi v vsaki vasi kak homoseksualec. Bile pa so tudi osebe, ki so bile obojestransko usmerjene. Taka oseba je bila tudi ženska, ki je imela 5 otrok in je po 10 letih ovdovela. Potem je živela in se oblačila kot moški. S homoseksualnostjo se rodijo.
Javne hiše – v Ljubljani jih je bilo nekoč 20. Ženskam pa so rekli radodajke. V mestih so se poročali iz koristi in tako obisk javne hiše ni bil nič posebnega. Javnih hiš je bilo veliko v Trstu. Nune pa so imele tam svojo hišo, da so ženske hodile k njim rojevat. Pri njih so bili tudi ti otroci.
V ljubljani je posojal denar pred 2.sv.vojno človek, ki je ženske slikal gole, da je vedel da bo posojilo vrnjeno (najdeno 17 golih fotografij).
Menstruacija je bila tabu. Tako so deklice ob prvi mislil, da bodo umrle. Tudi mama ni povedala hčeri. Ker se niso umivali je mama ob menstruaciji imela mir. Mi v starih časih ne bi preživeli zaradi umazanije. Bila je tudi velika umrljivost otrok. Okrog Cerknice je nekdo naredil svojo raziskavo in ugotovil, da je bilo še slabše, kot piše ona v knjigi.
Zlorabljeni otroci – ali so spregovorili? Veljalo je »Spoštuj starše v vsakem primeru!«, 10 božjih zapovedi. Tudi danes molčijo – a vseeno pride v javnost.
Letos je ena gospa prišla k njej . Njen oče je bil 3 x poročen, a je z najstarejšo hčerko iz 1. zakona živel in imel 2 otroka.
Ob 1. popisu prebivalstva v Jugoslaviji so zadolžili popisovalce, da so po vaseh bili še posebno pozorni na otroke s posebnimi potrebami. Take otroke so po navadi skrivali, bili so brez dokumentov, grdo so delali z njimi. Slovenska posebnost je, da se delamo kot da nič ni, čeprav vsi vedo, kaj se dogaja. Vsi se obračajo stran.
Tudi pri njej doma so družinski problemi, a jih ne pometajo pod preprogo.
Spolnost kot biološka potreba. So tudi naši starši uživali v seksu? Ali bo pisala tudi o tej pozitivni strani?
Imela je 1600 sogovornic. Nobena ni doživela orgazma. Bile so ženske z lepimi zakoni, a seks je bil približno enak. Ženske so v večini preživela može. Kaj so bile prioritete: da so preživele – da ni bila lačna, da je imela čevlje, da je imela otroke.
Ob tem si predstavite sodobno žensko – kaj bom oblekla, kaj skuhala – polna omara, poln hladilnik. Potrošniška družba – nikoli ni zadovoljna. Po svoje so sedaj večji reveži.
30 letni fant se boji žensk – so kot vampirji vse zahtevajo, zahteve so prevelike. Danes lahko več da objem, beseda.
Ljubosumje je bilo za celoviti kmetijo. Če je šel mož k drugi, je ona imela mir in manj otrok. Hlapec je prišel k hiši in otroci so kasneje ugotovili kdo je oče.
Sama je zgubila od 4ih dva otroka. Sedaj je njen sin posvojil otroka – velika sreča v družini.
Tam, kjer ženska čustveno povezuje – drži tri vogale hiše.
To kar imamo v družini – ostaja!
Zapisala Nevenka Vahtar
To današnje predavanje je pripravila Ana Mešiček, ki je zbolela. Zato na hitro gostjo predstavi Sašo.
Je iz Žirov. Profesorica nemščine in angleščine. Njena življenjska pot je zelo razgibana. Je pisateljica, a tudi kleklja. Piše v časopis in je aktivna na radiju Sova. Piše v NeDelo. Napisala pravljice za otroke - nagrade. Raziskuje življenje prednikov.
Danes bo predstavila svojo knjigo izdano 2013 in v 2014 doživi da je knjiga najbolj prodajana. Preko urednice na radiju je bila 20 let povezana s Sevnico – Mlakarjeva.
Danes, če govori v srednji šoli – je, kot bi pripovedovala pravljice. Ko je začela pisati zgodbe, si ni predstavljala knjigo.
Med klekljanjem so vse »novice« predebatirali. Ko je odraščala, je mama vedno govorila: Bodi pridna in poštena, da boš nekoč dobra žena!. To je bilo tudi izvezeno na zidnem prtičku, kar je njena mama vzela zelo resno in ji to polagala na dušo, čeprav ona tega takrat ni mogla razumeti. Pravzaprav je bilo mišljeno, da se je moški ne dotika.
Poročila se je pri 19-ih, ko je pričakovala otroka (tudi njeni sestri na enak način. Zato je za 1 leto zamaknila študij. Zaradi te »sramote« 3 leta mama ni govorila z njo. Starši so tudi njo »bombardirali« z zbadljivkami.
Ko je začela delati na radiju je rekla Jelki Mlakar, da bo delala za otroke in intervijujala starejše ljudi. Spraševala jih je, ali so nedolžni hodili k poroki. Ena je omenila – kdo se je to zlagal?! Te zgodbe pa je potem nosila mami – želela je, da bi mama začela na to gledati drugače. Tako je z njo našla stik po 26 letih. Šele s tem je uspela mami povedati, kaj ji leži na duši. Bili so verni. Njen oče pa je »podrl« vse, kar je uspel. V Žireh je veliko izvedela. Domačinke so ji veliko povedale. Potem je začela raziskovati deda. Drugače je bil vzornega obnašanja, a skok čez plot je bila njegova pravica.
Predniki so bili brez tehnologije. Brali so skupaj – eden je bral, drugi poslušali. Čas je bil za spanje, delo in seks. Slovenski jezik je glede spolnosti zelo skop. Pomankanje besed na to temo, kaže, da je tema tabu. Škof Jeglič je preko duhovnikov izvedel, kako veliko je družinskega nasilja. Tako 1908 izda rdečo knjižico. Na spoštljiv način je povedal, kako se rojevajo otroci. V njej je napisal »bogokletno«, kako mož in žena lahko ležeta skupaj tudi po rodni dobi. Imenovali so ga pornograf.
Sprašuje se: Kako je danes? – nič drugače – si sama odgovarja. Počuti se kot misionarka v Afriki. V 3 letih je imela 300 predavanj in je enako »obsojena«. Danes ne vedo, kaj je spolnost, le kaj je pornografija.
Iz filma, ki je bil narejen po knjigi, so morali nekaj zgodb črtati kot pornografijo, čeprav je vsebina bolj nedolžna. Nemoč je bil seks domena moškega in le ženska je bila prešuštnica.
Zgodba iz Krškega – invalid – a je po 3 x z njive klical ženo, ki je morala prekiniti delo, da si je privoščil 3 min. seks. Sedaj pa je seks le po 3 x na mesec.
Njen ded, ko je vozil les, je imel na vozu vedno krompir, repo, …, da je poplačal za »vmesne postanke«. Še 80-letnik je hodil k 25-letnici. Ona se je z njo pogovarjala in dobila odgovor – jaz sem potrpela 5 minut, družina pa je cel mesec imela kaj jesti.
Največkrat ob kmečkem plesu je ženska pomislila – ta je uporaben. Tako so bila »srečanja« zelo hitra.
Prijatelj iz študentskih let se je začel poglabljati v zapiske predhodnikov. Zgodba župnika - »Navodilo, kako pristopiti k bodočim zakoncem. Imel je nečakinjo in njenega moža, ki 6 let nista imela otrok in jih je on podučil, kaj je narobe. Po 1 letu je krstil nečakinjinega otroka in obenem povedal zgodbo.
Moška pravica do spolnosti je bila vidna v cerkvi, ko je imela žena menstruacijo (niso nosile hlačke) zaradi lužice. Tako je župnik vprašal ženo, če »odstavlja« moža (ni otrok).
Na kozjanskem so si moški izmislili 1m-sko »trugo« - rancale – videla jo je v Mežici, ki so jo uporabljali pri odnosih. Na njo so pa včasih privezali tudi otroke, ko so spali na peči. Oče pijanec si je privoščil tudi kčer. Bilo je veliko incestov in defektnih otrok. Številne zgodbe o tem, da so hčer do poroda nekam poslali. Mati pa se je za ta čas delala nosečo in potem otroka prevzela.
V knjigi ima tudi poglavje o snahah in taščah in njihovih zlobah in kaj vse so morale primožene snahe prestajati. Tašče so znale tudi spati med mladima zakoncema, ki sta morala priložnosti iskati kjerkoli. Na enem predavanju je neka gospa povedala, da se to dogaja še danes. 5 let nazaj je kot snaha odšla iz te družine.
Nekoč so že pri petih letih šli otroci služiti. Za teto Milko ve , da je šla služit za pestunjo – so o tem podpisali pogodbo. Vsi domači so mislili, da ne zna ne brati, ne pisati. Sedaj je umrla. Pri 90. so jo našli s polno knjigami in dnevnikom, ki ga je pisala od desetega leta. V njem je opisovala življenje brezpravne ženske: navzven zelo lepo, za vrati pa se je dogajalo marsikaj – veliko grdega.
To se je dogajalo tudi fantkom.
Potrebno se je pogovarjati.
Nekdo vpraša, če je moški po 80. še aktiven – do 80-setih vsak dan, sedaj pa tu in tam.
Včasih je bil tudi v vsaki vasi kak homoseksualec. Bile pa so tudi osebe, ki so bile obojestransko usmerjene. Taka oseba je bila tudi ženska, ki je imela 5 otrok in je po 10 letih ovdovela. Potem je živela in se oblačila kot moški. S homoseksualnostjo se rodijo.
Javne hiše – v Ljubljani jih je bilo nekoč 20. Ženskam pa so rekli radodajke. V mestih so se poročali iz koristi in tako obisk javne hiše ni bil nič posebnega. Javnih hiš je bilo veliko v Trstu. Nune pa so imele tam svojo hišo, da so ženske hodile k njim rojevat. Pri njih so bili tudi ti otroci.
V ljubljani je posojal denar pred 2.sv.vojno človek, ki je ženske slikal gole, da je vedel da bo posojilo vrnjeno (najdeno 17 golih fotografij).
Menstruacija je bila tabu. Tako so deklice ob prvi mislil, da bodo umrle. Tudi mama ni povedala hčeri. Ker se niso umivali je mama ob menstruaciji imela mir. Mi v starih časih ne bi preživeli zaradi umazanije. Bila je tudi velika umrljivost otrok. Okrog Cerknice je nekdo naredil svojo raziskavo in ugotovil, da je bilo še slabše, kot piše ona v knjigi.
Zlorabljeni otroci – ali so spregovorili? Veljalo je »Spoštuj starše v vsakem primeru!«, 10 božjih zapovedi. Tudi danes molčijo – a vseeno pride v javnost.
Letos je ena gospa prišla k njej . Njen oče je bil 3 x poročen, a je z najstarejšo hčerko iz 1. zakona živel in imel 2 otroka.
Ob 1. popisu prebivalstva v Jugoslaviji so zadolžili popisovalce, da so po vaseh bili še posebno pozorni na otroke s posebnimi potrebami. Take otroke so po navadi skrivali, bili so brez dokumentov, grdo so delali z njimi. Slovenska posebnost je, da se delamo kot da nič ni, čeprav vsi vedo, kaj se dogaja. Vsi se obračajo stran.
Tudi pri njej doma so družinski problemi, a jih ne pometajo pod preprogo.
Spolnost kot biološka potreba. So tudi naši starši uživali v seksu? Ali bo pisala tudi o tej pozitivni strani?
Imela je 1600 sogovornic. Nobena ni doživela orgazma. Bile so ženske z lepimi zakoni, a seks je bil približno enak. Ženske so v večini preživela može. Kaj so bile prioritete: da so preživele – da ni bila lačna, da je imela čevlje, da je imela otroke.
Ob tem si predstavite sodobno žensko – kaj bom oblekla, kaj skuhala – polna omara, poln hladilnik. Potrošniška družba – nikoli ni zadovoljna. Po svoje so sedaj večji reveži.
30 letni fant se boji žensk – so kot vampirji vse zahtevajo, zahteve so prevelike. Danes lahko več da objem, beseda.
Ljubosumje je bilo za celoviti kmetijo. Če je šel mož k drugi, je ona imela mir in manj otrok. Hlapec je prišel k hiši in otroci so kasneje ugotovili kdo je oče.
Sama je zgubila od 4ih dva otroka. Sedaj je njen sin posvojil otroka – velika sreča v družini.
Tam, kjer ženska čustveno povezuje – drži tri vogale hiše.
To kar imamo v družini – ostaja!
Zapisala Nevenka Vahtar