Močilno, Žebnik, Radeče - 12. 12. 2012
Fotografije Vinka Šeška
Zapis Romane Ivačič
Močilno, Žebnik, Radeče
Zbiramo se ob pol dveh popoldne in kar devetnajst nas je: vsi razen Danice, Fanike, Majde, Martine in Nevenke. Nenavadna ura za študijski krožek Spoznavanje naravnih vrednot. Ampak z namenom. S petimi avtomobili (šoferji: Dušan, Ivan, Jože, Ljubo in Vojko) se zapeljemo do Radeč, kjer zavijemo na Močilno, vendar samo do doma Lovske družine Radeče.
Pri lovcih pozdravimo in si izprosimo parkirni prostor, potem pa po cesti krenemo naprej. Sneg, vmes led, kar paziti je treba, kam stopiš.
Na desni strani se nam pokaže cerkev na Žebniku v soju žarečega sonca. V glavnem hodimo po senci, po gozdovih, travnikih, mimo redkih hiš. Gledamo pa obsijana pobočja na drugi strani doline.
Malo previsoko zaidemo, se spet spustimo, na obzorju pa nas že pozdravlja Kum. Še samo mimo zanimivega malega lesenega mlina gremo, se nasmejimo obilni in prsati mlinarici, ocenimo nosilnost lesenega stola nad potjo, pa smo na cilju - pri domačiji Kišek. Pod kozolcem nas čaka bogastvo lesenih izdelkov in kmalu izvemo, da zna z lesom gospodar. V ogradi verjetno malo zebe noja, družbo pa mu delajo gosi.
Glavna atrakcija tu je Gašperjev kostanj: naravna znamenitost, ker je najdebelejši domači kostanj v Sloveniji in Evropi. Njegov obseg v prsni višini je 10,71 metrov, premer debla znaša 3,6 metrov, višino ocenjujejo na 18 metrov, prostornino pa 36 kubičnih metrov. Ima štiri vrhove, eden od njih je suh. Gospodinja nam pove, da je starost drevesa okrog 400 let, vsako leto rodi debele plodove, letos jih je bilo bolj malo.
Ne obiramo se predolgo, ker moramo biti v dolini še pred temo, zato se po isti poti vračamo. Pa nas vseeno zamika še sprehod mimo kapelic k cerkvi Žalostne Matere božje na Žebniku, ki stoji tik nekdanjega gradu, njeni začetki pa segajo v 16. stoletje.
Malo se že mrači, ko pridemo nazaj k avtomobilom in se zapeljemo spet v Radeče v Galerijo Caffe, kjer naša članica Nevenka Vahtar razstavlja pod naslovom "Oče in jaz".
Prijetno poklepetamo ob kavi in prigrizkih, si ogledamo predstavitev dela Nevenkinega očeta, občudujemo njen bogat izbor likovnih del, potem pa zaploskamo še prijetnemu programu Glasbene šole Radeče. Bogat naravoslovno - kulturni dan!
Zapisala
Romana Ivačič
Zapis Romane Ivačič
Močilno, Žebnik, Radeče
Zbiramo se ob pol dveh popoldne in kar devetnajst nas je: vsi razen Danice, Fanike, Majde, Martine in Nevenke. Nenavadna ura za študijski krožek Spoznavanje naravnih vrednot. Ampak z namenom. S petimi avtomobili (šoferji: Dušan, Ivan, Jože, Ljubo in Vojko) se zapeljemo do Radeč, kjer zavijemo na Močilno, vendar samo do doma Lovske družine Radeče.
Pri lovcih pozdravimo in si izprosimo parkirni prostor, potem pa po cesti krenemo naprej. Sneg, vmes led, kar paziti je treba, kam stopiš.
Na desni strani se nam pokaže cerkev na Žebniku v soju žarečega sonca. V glavnem hodimo po senci, po gozdovih, travnikih, mimo redkih hiš. Gledamo pa obsijana pobočja na drugi strani doline.
Malo previsoko zaidemo, se spet spustimo, na obzorju pa nas že pozdravlja Kum. Še samo mimo zanimivega malega lesenega mlina gremo, se nasmejimo obilni in prsati mlinarici, ocenimo nosilnost lesenega stola nad potjo, pa smo na cilju - pri domačiji Kišek. Pod kozolcem nas čaka bogastvo lesenih izdelkov in kmalu izvemo, da zna z lesom gospodar. V ogradi verjetno malo zebe noja, družbo pa mu delajo gosi.
Glavna atrakcija tu je Gašperjev kostanj: naravna znamenitost, ker je najdebelejši domači kostanj v Sloveniji in Evropi. Njegov obseg v prsni višini je 10,71 metrov, premer debla znaša 3,6 metrov, višino ocenjujejo na 18 metrov, prostornino pa 36 kubičnih metrov. Ima štiri vrhove, eden od njih je suh. Gospodinja nam pove, da je starost drevesa okrog 400 let, vsako leto rodi debele plodove, letos jih je bilo bolj malo.
Ne obiramo se predolgo, ker moramo biti v dolini še pred temo, zato se po isti poti vračamo. Pa nas vseeno zamika še sprehod mimo kapelic k cerkvi Žalostne Matere božje na Žebniku, ki stoji tik nekdanjega gradu, njeni začetki pa segajo v 16. stoletje.
Malo se že mrači, ko pridemo nazaj k avtomobilom in se zapeljemo spet v Radeče v Galerijo Caffe, kjer naša članica Nevenka Vahtar razstavlja pod naslovom "Oče in jaz".
Prijetno poklepetamo ob kavi in prigrizkih, si ogledamo predstavitev dela Nevenkinega očeta, občudujemo njen bogat izbor likovnih del, potem pa zaploskamo še prijetnemu programu Glasbene šole Radeče. Bogat naravoslovno - kulturni dan!
Zapisala
Romana Ivačič