Mohor - 21. 12. 2016
Na rondoju točno ob 8.00 in -6'C nas je ob reklamni hiški v zavetju 20. Na Blanci nas čaka še Sonja s Fijo.
A preden se je današnji dan začel, nas je razveselil Božiček z darilci (Jože) – super začetek dneva!
Vinkov predlog, da gremo na sonce na Bohor, je sprejet. A, ko pridemo do Sonje, izvemo, da je ona že dogovorjena, da se oglasimo na kmečkem turizmu Radej na vinski cesti.
Ob cesti nas v ivju preseneti nešplja polna plodov – ki so kot sladoled, a izredno sladki. Res škoda, da jih ni nihče pobral.
Tako ostanemo pri prvotnemu planu, ki je sicer mrzel, a tudi lep. Tako takoj štartamo iz Brestanice na Sv. Mohor skozi Šutno in občasno nazaj pogledujemo proti obema gradovoma – spodnjemu in zgornjemu. Pot je dosti strma, a nazaj ne bomo šli po njej, ker bi bil spust po tej ledeni zemlji nevaren. Vmes vidimo zapuščeno podrto kmetijo in še eno obnovljeno hiško, ki ima samo pešpot za dostop. V njej naj bi živela velika družina.
Sprehodimo se okrog cerkve in opazujemo zanimivo »uto« iz trte, ki je lahko uporabljena poleti kot prižnica – oltar, ko je praznik cerkve.
Namesto poletnih rož gledamo igro narave, ki s svojim ivjem čara zimsko cvetje.
Kmalu smo na kmečkem turizmu Radej, kjer nas gospodar toplo pričaka. Takoj je na mizi sadni kruh in potem še kuhano vino in čaj. Toplega smo res potrebni. Prostor je prav prijeten – za pogostitev enega avtobusa ljudi.
Za odhod pa smo dobili še muziko, saj gospodar rad »zašpila«. Če bi to naredil prej, najbrž ne bi tako kmalu šli. Tako pa smo zaplesali na cesti in bili tudi tega darila veseli.
To pogostitev nam je podarila Sonja – iz srca ji hvala v imenu vseh!
Krožna pot navzdol je bila lažja in je šlo tudi brez palic. Tokrat se je pogled odpiral proti Plinski elektrarni Brestanica, ki je bila nekoč termoelektrarna z domačim premogom iz senovškega rudnika.
Stopili smo še do glavne cerkve – zgrajene 1914 – predstavil nam jo je kaplan (župnik je bil odsoten) – to je povedal še v povezavi, da bo danes obiskal v Loki domačinko, ki je rojena istega leta – 1914. To je bazilika – pomeni, da ima ob strani glavne ladje še dve ladji in da ima stalnega župnika. V cerkvi je vsak dan maša. Je romarska cerkev. Marijin oltarni kip in kip Zaspanega Jezusa (ki je trenutno zakrit z jaslicami) sta bila posvečena v Lurdu, ker cerkev tudi povezujejo z Lurdom. Povezana je tudi s cerkvijo Marije Snežne v Rimu. Cerkev je zgrajena iz opeke – 1 milijon opek. Ima 60 barvnih oken in najlepše je sedaj za oltarjem, ker je nekoč bilo to okno namesto oltarja. Vsa okna so daritve. Cerkev je bila posvečena 2. julija 1914 in prav tisti dan in čas so po železnici skozi Brestanico peljali na Dunaj v sarajevskem atentatu ubitega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in ženo Zofijo. Kaplan nam je pokazal še jaslice in jih tudi za nas osvetlil, čeprav je še uradno prezgodaj.
Po ogledu se spustimo do sedaj na novo obnovljenih tunelov ozkotirne železnice. Prvi je krajši, drugi ima kar lepo dolžino. Konča se ob cesti na levem bregu Save. Namenjena je sedaj kolesarjem in pešcem.
Pri avtih se poslovimo od Sonje, ki se je odločila, da se ne bo udeležila našega zaključka. Še enkrat se ji zahvalimo za čudovito doživetje pri Radeju.
Pri gostilni Kregl pa nas že čaka miza in hitro smo postreženi s kmečko pojedino, ki je bila res dobra. Ugotavljali smo le, da sta matevž in krvavica bolj pikantna, a da nas danes tako zebe, da to prav pride.
Pred odhodom nas nagovori Vinko in se zahvali za veliko udeležbo na pohodih ter tistim, ki mu pri organizaciji pomagajo – Ljubo, Ivanka, Romana, Nevenka, podari svoj koledar. Vsem pa zaželi lepe praznike in uspešno novo leto 2017.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
Irena :
13.191 korakov
7 km, 914 m
2 uri, 12 minut
522 kalorij
Je bila kmečka pojedina v redu? - odgovor Nevenka in verjamem, da vsi ostali:
V REDU!
Moj plan pohoda je bil 100 % uspešno opravljen.
A preden se je današnji dan začel, nas je razveselil Božiček z darilci (Jože) – super začetek dneva!
Vinkov predlog, da gremo na sonce na Bohor, je sprejet. A, ko pridemo do Sonje, izvemo, da je ona že dogovorjena, da se oglasimo na kmečkem turizmu Radej na vinski cesti.
Ob cesti nas v ivju preseneti nešplja polna plodov – ki so kot sladoled, a izredno sladki. Res škoda, da jih ni nihče pobral.
Tako ostanemo pri prvotnemu planu, ki je sicer mrzel, a tudi lep. Tako takoj štartamo iz Brestanice na Sv. Mohor skozi Šutno in občasno nazaj pogledujemo proti obema gradovoma – spodnjemu in zgornjemu. Pot je dosti strma, a nazaj ne bomo šli po njej, ker bi bil spust po tej ledeni zemlji nevaren. Vmes vidimo zapuščeno podrto kmetijo in še eno obnovljeno hiško, ki ima samo pešpot za dostop. V njej naj bi živela velika družina.
Sprehodimo se okrog cerkve in opazujemo zanimivo »uto« iz trte, ki je lahko uporabljena poleti kot prižnica – oltar, ko je praznik cerkve.
Namesto poletnih rož gledamo igro narave, ki s svojim ivjem čara zimsko cvetje.
Kmalu smo na kmečkem turizmu Radej, kjer nas gospodar toplo pričaka. Takoj je na mizi sadni kruh in potem še kuhano vino in čaj. Toplega smo res potrebni. Prostor je prav prijeten – za pogostitev enega avtobusa ljudi.
Za odhod pa smo dobili še muziko, saj gospodar rad »zašpila«. Če bi to naredil prej, najbrž ne bi tako kmalu šli. Tako pa smo zaplesali na cesti in bili tudi tega darila veseli.
To pogostitev nam je podarila Sonja – iz srca ji hvala v imenu vseh!
Krožna pot navzdol je bila lažja in je šlo tudi brez palic. Tokrat se je pogled odpiral proti Plinski elektrarni Brestanica, ki je bila nekoč termoelektrarna z domačim premogom iz senovškega rudnika.
Stopili smo še do glavne cerkve – zgrajene 1914 – predstavil nam jo je kaplan (župnik je bil odsoten) – to je povedal še v povezavi, da bo danes obiskal v Loki domačinko, ki je rojena istega leta – 1914. To je bazilika – pomeni, da ima ob strani glavne ladje še dve ladji in da ima stalnega župnika. V cerkvi je vsak dan maša. Je romarska cerkev. Marijin oltarni kip in kip Zaspanega Jezusa (ki je trenutno zakrit z jaslicami) sta bila posvečena v Lurdu, ker cerkev tudi povezujejo z Lurdom. Povezana je tudi s cerkvijo Marije Snežne v Rimu. Cerkev je zgrajena iz opeke – 1 milijon opek. Ima 60 barvnih oken in najlepše je sedaj za oltarjem, ker je nekoč bilo to okno namesto oltarja. Vsa okna so daritve. Cerkev je bila posvečena 2. julija 1914 in prav tisti dan in čas so po železnici skozi Brestanico peljali na Dunaj v sarajevskem atentatu ubitega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in ženo Zofijo. Kaplan nam je pokazal še jaslice in jih tudi za nas osvetlil, čeprav je še uradno prezgodaj.
Po ogledu se spustimo do sedaj na novo obnovljenih tunelov ozkotirne železnice. Prvi je krajši, drugi ima kar lepo dolžino. Konča se ob cesti na levem bregu Save. Namenjena je sedaj kolesarjem in pešcem.
Pri avtih se poslovimo od Sonje, ki se je odločila, da se ne bo udeležila našega zaključka. Še enkrat se ji zahvalimo za čudovito doživetje pri Radeju.
Pri gostilni Kregl pa nas že čaka miza in hitro smo postreženi s kmečko pojedino, ki je bila res dobra. Ugotavljali smo le, da sta matevž in krvavica bolj pikantna, a da nas danes tako zebe, da to prav pride.
Pred odhodom nas nagovori Vinko in se zahvali za veliko udeležbo na pohodih ter tistim, ki mu pri organizaciji pomagajo – Ljubo, Ivanka, Romana, Nevenka, podari svoj koledar. Vsem pa zaželi lepe praznike in uspešno novo leto 2017.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
Irena :
13.191 korakov
7 km, 914 m
2 uri, 12 minut
522 kalorij
Je bila kmečka pojedina v redu? - odgovor Nevenka in verjamem, da vsi ostali:
V REDU!
Moj plan pohoda je bil 100 % uspešno opravljen.