Na lepše v Ljubljano: Cukrarna in podzemni svet kraških jam v e-katastru (četrtek, 27. 10. 2022)
V središču Ljubljane je po celoviti prenovi od septembra 2021 nekdanja Cukrarna postala sodobna galerija in moderno posebno prizorišče.
Visoko in belo stavbo s številnimi majhnimi okni nam je slikovito predstavila vodička tako, da nas je najprej odpeljala pred stavbo oz. kar okrog nje. Tako smo opazili, da do Cukrarne vodi most pod mostom oz. pot pod veliko cesto in da spada k obnovljeni stavbi še manjši neobnovljeni del, ki je nastal z izgradnjo velike Roške ceste.
Predstavila nam je zgodovino najpomembnejšega industrijskega objekta iz prve polovice 19. st. Zapomnila sem si požar v l.1858, ki je tovarno, skladišče, opremo in večino zaloge sladkorja uničil do te mere, da tovarne niso nikoli obnovili za proizvodnjo. Kasneje so jo uporabljali za vojašnico, ob potresu so našli v njej zatočišče brezdomci, bila je rojstni kraj slovenske moderne, v 2. sv. vojni so kleti uporabljali za zaklonišča, po vojni so se tu našli socialno ogroženi ljudje …
Cukrarna - od industrijskega objekta do galerije in posebnega prizorišča » Visit Ljubljana
2018 so se temeljito lotili prenove, pri tem pa obdržali stare zidove, ki smo jih lahko videli okrog oken. Notranjost je velikanska. Dve ogromni črno-beli konstrukciji sta pritrjeni na kovinske nosilce pod streho in podprti na stranske stene, tako da se Cukrarna v primeru potresa ne bi porušila. Ljubljana je tako pridobila največjo galerijo (2500 kvadratnih metrov) in posebno prizorišče, primerno za sprejem 1000 gostov.
V pritličju smo opazovali svinčnice, ki visijo s stropa, nihajo in nas vabijo na ples, saj je instalacijo Nikjer in hkrati povsod, št. 3 postavil koreograf William Forsythe. Tako smo se tudi mi podali med nihajoča nihala in soustvarili koreografijo nenehnega izogibanja.
V 1. nadstropju je Michelangelo Pistoletto na ogled postavil Zrcalne slike – kot da v resnici gledaš človeka v ogledalu, Venero cunj, v 2. nadstropju pa nas je zajela njegova črnina – risbe, slike, skulpture in sedemdesetmetrska črno poslikana stena, ki so jo pod njegovim vodstvom izdelali ljubljanski študentje.
Za ogled druge znamenitosti je bilo potrebno znati brati zemljevid lokalnega potniškega prometa, kajti e-kataster se skriva v zaklonišču na Trnovem (Boris pravi, da je to kar 4 km oddaljeno od Cukrarne). Ko smo ugotovili, da moramo na trolo številka 9, bi morali dodati še čas čakanja na trolo in počasno vožnjo. Tako smo z obiskom pričeli z zamudo, a topel sprejem s pogostitvijo g. Borisa Ladišića nas je prijetno presenetil.
Boris (oz. Borivoj) je član novomeškega jamarskega kluba, ki je v dobrih 40 letih raziskovanja raziskal in popisal oz. vnesel v e-register 972 jam. Aplavz!!! Razložil nam je, kako danes odkrivajo jame. Z letalskimi posnetki površja laserski žarki pokažejo v programu Lidar črne luknje, to so morebitna brezna, v drugem programu pogledamo te luknje pod površjem ter določimo približno globino in jamarjem se že zasvetijo oči. Sledi terenska akcija, kjer se s potrebno opremo spustijo v globeli. Jame si natančno ogledajo, jih izmerijo, poslikajo in napišejo osnovni zapisnik (obrazec je predpisan in je v skripti za bodoče jamarje). Na obrazcu so – meni zanimivo – tudi predlogi, kaj bi bilo v tej jami še potrebno raziskati. Dodano je dokumentirano slikovno gradivo, obvezen načrt ter različne karte. Boris dela na katastru na sprejemu zapisnikov vseh jamarskih klubov, vsak zapisnik podrobno pregleda in če ni vseh podatkov, ga vrne avtorju v dopolnitev. Če pa je obrazec v redu, ga vnese v računalniški program oz. e-kataster. Tako je v elektronski obliki registriranih kar 14695 jam. Vsi dokumenti pa so tudi v fizični obliki v kovinskih predalih v vzorno urejenem arhivu. In to je delo našega člana Borisa Ladišića. Pravi, da imamo v Evropi le v Sloveniji tak register, morda smo celo na svetu edini. E-kataster oz. računalniško osnovo zanj je naredil njihov navdušen jamar. Ob pogledu na zemljevid Slovenije smo videli, da je naš svet poln lukenj, izjema je svet panonske nižine. V sevniški občini imamo raziskanih, opisanih in v katastru registriranih 18 jam, od katerih je najgloblja 81 m globoka Baršnica pri Studencu, najbolj znana pa Vranja peč. Boris nam je razkril svojevrstno bogastvo Slovenije, za popotnico pa še podaril revijo Jamar Jamarske zveze Slovenije in pravljico Pastirica Biba, izdano ob mednarodnem letu jam in krasa 2021.
Zapisala: Jelka Slukan
Fotografije: Drago Slukan
Visoko in belo stavbo s številnimi majhnimi okni nam je slikovito predstavila vodička tako, da nas je najprej odpeljala pred stavbo oz. kar okrog nje. Tako smo opazili, da do Cukrarne vodi most pod mostom oz. pot pod veliko cesto in da spada k obnovljeni stavbi še manjši neobnovljeni del, ki je nastal z izgradnjo velike Roške ceste.
Predstavila nam je zgodovino najpomembnejšega industrijskega objekta iz prve polovice 19. st. Zapomnila sem si požar v l.1858, ki je tovarno, skladišče, opremo in večino zaloge sladkorja uničil do te mere, da tovarne niso nikoli obnovili za proizvodnjo. Kasneje so jo uporabljali za vojašnico, ob potresu so našli v njej zatočišče brezdomci, bila je rojstni kraj slovenske moderne, v 2. sv. vojni so kleti uporabljali za zaklonišča, po vojni so se tu našli socialno ogroženi ljudje …
Cukrarna - od industrijskega objekta do galerije in posebnega prizorišča » Visit Ljubljana
2018 so se temeljito lotili prenove, pri tem pa obdržali stare zidove, ki smo jih lahko videli okrog oken. Notranjost je velikanska. Dve ogromni črno-beli konstrukciji sta pritrjeni na kovinske nosilce pod streho in podprti na stranske stene, tako da se Cukrarna v primeru potresa ne bi porušila. Ljubljana je tako pridobila največjo galerijo (2500 kvadratnih metrov) in posebno prizorišče, primerno za sprejem 1000 gostov.
V pritličju smo opazovali svinčnice, ki visijo s stropa, nihajo in nas vabijo na ples, saj je instalacijo Nikjer in hkrati povsod, št. 3 postavil koreograf William Forsythe. Tako smo se tudi mi podali med nihajoča nihala in soustvarili koreografijo nenehnega izogibanja.
V 1. nadstropju je Michelangelo Pistoletto na ogled postavil Zrcalne slike – kot da v resnici gledaš človeka v ogledalu, Venero cunj, v 2. nadstropju pa nas je zajela njegova črnina – risbe, slike, skulpture in sedemdesetmetrska črno poslikana stena, ki so jo pod njegovim vodstvom izdelali ljubljanski študentje.
Za ogled druge znamenitosti je bilo potrebno znati brati zemljevid lokalnega potniškega prometa, kajti e-kataster se skriva v zaklonišču na Trnovem (Boris pravi, da je to kar 4 km oddaljeno od Cukrarne). Ko smo ugotovili, da moramo na trolo številka 9, bi morali dodati še čas čakanja na trolo in počasno vožnjo. Tako smo z obiskom pričeli z zamudo, a topel sprejem s pogostitvijo g. Borisa Ladišića nas je prijetno presenetil.
Boris (oz. Borivoj) je član novomeškega jamarskega kluba, ki je v dobrih 40 letih raziskovanja raziskal in popisal oz. vnesel v e-register 972 jam. Aplavz!!! Razložil nam je, kako danes odkrivajo jame. Z letalskimi posnetki površja laserski žarki pokažejo v programu Lidar črne luknje, to so morebitna brezna, v drugem programu pogledamo te luknje pod površjem ter določimo približno globino in jamarjem se že zasvetijo oči. Sledi terenska akcija, kjer se s potrebno opremo spustijo v globeli. Jame si natančno ogledajo, jih izmerijo, poslikajo in napišejo osnovni zapisnik (obrazec je predpisan in je v skripti za bodoče jamarje). Na obrazcu so – meni zanimivo – tudi predlogi, kaj bi bilo v tej jami še potrebno raziskati. Dodano je dokumentirano slikovno gradivo, obvezen načrt ter različne karte. Boris dela na katastru na sprejemu zapisnikov vseh jamarskih klubov, vsak zapisnik podrobno pregleda in če ni vseh podatkov, ga vrne avtorju v dopolnitev. Če pa je obrazec v redu, ga vnese v računalniški program oz. e-kataster. Tako je v elektronski obliki registriranih kar 14695 jam. Vsi dokumenti pa so tudi v fizični obliki v kovinskih predalih v vzorno urejenem arhivu. In to je delo našega člana Borisa Ladišića. Pravi, da imamo v Evropi le v Sloveniji tak register, morda smo celo na svetu edini. E-kataster oz. računalniško osnovo zanj je naredil njihov navdušen jamar. Ob pogledu na zemljevid Slovenije smo videli, da je naš svet poln lukenj, izjema je svet panonske nižine. V sevniški občini imamo raziskanih, opisanih in v katastru registriranih 18 jam, od katerih je najgloblja 81 m globoka Baršnica pri Studencu, najbolj znana pa Vranja peč. Boris nam je razkril svojevrstno bogastvo Slovenije, za popotnico pa še podaril revijo Jamar Jamarske zveze Slovenije in pravljico Pastirica Biba, izdano ob mednarodnem letu jam in krasa 2021.
Zapisala: Jelka Slukan
Fotografije: Drago Slukan
