Na obisk k žanjevcu - 8. 4. 2015
Več posnetkov Vinka Šeška.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Sonja Kostevc: "U3 na Jevši...." ali "Penzjonisti na planinskem pohodu......".
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Sonja Kostevc: "U3 na Jevši...." ali "Penzjonisti na planinskem pohodu......".
Tokrat ima Vinko opravke in se dogovorimo, da se izlet prestavi na popoldan ob 15.uri. Na rondoju se nas zbere 11 in na Senovem nas počaka Sonja s Fijo.
Namenjeni smo na Jevšo gledat petelinčke. Na poti vidimo, da se gradi velik podporni zid, ker je tu bilo plazišče.
Ko se peljemo mimo senovškega pokopališča, se spomnimo na pokojnega Vida.
Pri spominskem obeležju na Jevši parkiramo in se sprehodimo mimo Vidovega doma do travnika s petelinčki. Ko stopim pred Vinkom proti kmetiji, me Janko pobara, če vem, kam gremo. Nato mu Elčka prisrčno odgovori, da gremo: »tuki – tam!«
Takoj opazimo, da je tu bil sneg že na rožah, ki imajo cvetove polomljene. Zaradi vetra pa je pokrajina izsušena. Le področja čemaža so sveža in bujna. Drugo je še zelo suho.
Na vzpetini, kjer smo prejšnjič počivali, opazimo, da se je precej spremenilo. Klopca in hlod, kjer smo počivali, sta razpadla. Drevo, ki se pne nad to vzpetino, pa je dodobra polomljeno in suho.
Rožo, ki po listih malo spominja na teloh in ima večcvetne zvončaste cvetove, smo videli večkrat. Sedaj Sonja pove, da je to devet listna konopnica.
Deveterolistna konopnica z interneta: Deveterolistno konopnico (ime je dobila po številu listnih krp) boste v slovenskih gozdovih opazili od začetka aprila do junija. Cvetovi s šestimi prašniki ter štirimi venčnimi in čašnimi listi jo uvrščajo v družino križnic, dlanasti listi, ki rastejo v vretencu na pokončnem steblu, pa med konopnice. V vretencu vedno rastejo po trije stebelni listi, ki so dlanasto deljeni v tri krpe – od tod tudi ime te rože.
Večkrat tudi vidimo zeleno rožo - Zeleno cvetje – ki to ni! Tevje (Hacquetia epipactis) je pri nas ena izmed najbolj razširjenih rastlin.
Vertnice so v zavetju grmovja.– belim jaz rečem že iz otroštva srajčke in modrim rečem plavice.
Teloh je tu popolnoma rdeč, kot da je zardel od močnega vetra. Razveseli nas tudi kosmatinec, ki je v sorodu z velikonočnico.
Srčna moč je tu prilepljena na tla – zelo kratka stebla. Cvetje pa se je začelo dodobra prebujati.
Petelinčkov ni veliko – so še popki – čaka na lepše vreme. Veselo se prebuja mali encijan. Vijolice so tudi kot pohojene in posušene. Vse čaka toploto in dež.
Dišeči volčin pa je bil v posebno temni varianti.
Veselo cveti tudi dren in črni trn.
Na vrhu nas dobro prepiha.
Ob povratku tudi pogledamo že v Senovem na travnik pred hišo, kjer lastnik vedno kosi tako, da nastane poseben motiv. Sedaj je že zakoličeno, a se motiv še ne vidi.
Zaključek je na Senovem, kjer nas preseneti Sonja, ki je po rojstnem dnevu poletna – z veliko družinsko pico, ki spominja še malo na Veliko noč, saj je posuta z ocvirki. K temu pa si privoščimo malo piva – nova kombinacija – pol svetlo in pol temno – mešanica.
Pri glavni brestaniški cerkvi se spomnim, da se tu na enem mestu vidi 5 cerkva. Iz avta fotografiram tri – vidim pa 4 .
Zaključili smo potep ob približno 18.30.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar
Namenjeni smo na Jevšo gledat petelinčke. Na poti vidimo, da se gradi velik podporni zid, ker je tu bilo plazišče.
Ko se peljemo mimo senovškega pokopališča, se spomnimo na pokojnega Vida.
Pri spominskem obeležju na Jevši parkiramo in se sprehodimo mimo Vidovega doma do travnika s petelinčki. Ko stopim pred Vinkom proti kmetiji, me Janko pobara, če vem, kam gremo. Nato mu Elčka prisrčno odgovori, da gremo: »tuki – tam!«
Takoj opazimo, da je tu bil sneg že na rožah, ki imajo cvetove polomljene. Zaradi vetra pa je pokrajina izsušena. Le področja čemaža so sveža in bujna. Drugo je še zelo suho.
Na vzpetini, kjer smo prejšnjič počivali, opazimo, da se je precej spremenilo. Klopca in hlod, kjer smo počivali, sta razpadla. Drevo, ki se pne nad to vzpetino, pa je dodobra polomljeno in suho.
Rožo, ki po listih malo spominja na teloh in ima večcvetne zvončaste cvetove, smo videli večkrat. Sedaj Sonja pove, da je to devet listna konopnica.
Deveterolistna konopnica z interneta: Deveterolistno konopnico (ime je dobila po številu listnih krp) boste v slovenskih gozdovih opazili od začetka aprila do junija. Cvetovi s šestimi prašniki ter štirimi venčnimi in čašnimi listi jo uvrščajo v družino križnic, dlanasti listi, ki rastejo v vretencu na pokončnem steblu, pa med konopnice. V vretencu vedno rastejo po trije stebelni listi, ki so dlanasto deljeni v tri krpe – od tod tudi ime te rože.
Večkrat tudi vidimo zeleno rožo - Zeleno cvetje – ki to ni! Tevje (Hacquetia epipactis) je pri nas ena izmed najbolj razširjenih rastlin.
Vertnice so v zavetju grmovja.– belim jaz rečem že iz otroštva srajčke in modrim rečem plavice.
Teloh je tu popolnoma rdeč, kot da je zardel od močnega vetra. Razveseli nas tudi kosmatinec, ki je v sorodu z velikonočnico.
Srčna moč je tu prilepljena na tla – zelo kratka stebla. Cvetje pa se je začelo dodobra prebujati.
Petelinčkov ni veliko – so še popki – čaka na lepše vreme. Veselo se prebuja mali encijan. Vijolice so tudi kot pohojene in posušene. Vse čaka toploto in dež.
Dišeči volčin pa je bil v posebno temni varianti.
Veselo cveti tudi dren in črni trn.
Na vrhu nas dobro prepiha.
Ob povratku tudi pogledamo že v Senovem na travnik pred hišo, kjer lastnik vedno kosi tako, da nastane poseben motiv. Sedaj je že zakoličeno, a se motiv še ne vidi.
Zaključek je na Senovem, kjer nas preseneti Sonja, ki je po rojstnem dnevu poletna – z veliko družinsko pico, ki spominja še malo na Veliko noč, saj je posuta z ocvirki. K temu pa si privoščimo malo piva – nova kombinacija – pol svetlo in pol temno – mešanica.
Pri glavni brestaniški cerkvi se spomnim, da se tu na enem mestu vidi 5 cerkva. Iz avta fotografiram tri – vidim pa 4 .
Zaključili smo potep ob približno 18.30.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar