25. 4. 2012
Laze, Boštanj – azaleja, planinsko zavetišče - piknik
Na rondoju smo ob 8. uri ugotovili, da nas je celo 120% - prišlo nas je 19.
Ker smo že poznali namen poti – ogled »vražjih balinčkov« na novi gozdarski poti - vlaki na Lazah, smo se takoj odpravili tja. Sedaj smo točno vedeli, kam smo namenjeni, ker si je to Vinko že ogledal.
Ko smo se na Lazah ustavili, nas je presenetil med cvetočimi jablanami pogled na zasnežene hribe v daljavi.
Pot od parkirnega mesta res ni bila dolga in takoj smo jih zagledali. Ko so pot delali, so nekatere kamne razmetali, a impozantni so tisti, ki so v beli skali ob poti. Če bi se to podrobneje raziskovalo na manj grob način, bi se take skale verjetno še našle v zemlji. Na vsak način smo mnenja, da bi se to moralo raziskati in tudi zavarovati.
Kamni so zanimivi, ker so težki, okroglaste oblike in res kot malo večji balinčki, ki imajo – razpolovljeni v sredini luknjo iz katere je smrdelo po amonijaku.
Po ogledu kamnov in konj na kmetiji ob poti, smo se vrnili do Boštanja, kjer smo si pogledali azalejo, ki začenja cveteti. Sedaj so gozd razredčili – saj pomeni več sonca tudi več cvetenja.
Nad azalejami je ravnina, ki jo imenujejo »gauge« - tu naj bi v srednjem veku obešali. Tu smo postali, ker tudi narcise, ki tu rastejo, potrjujejo, da ni tako zelo dolgo nazaj, ko je tu nekdo urejeval grob. Po pripovedovanju domačinov je bil tu boj v 2. svetovni. vojni. Na pokopališču v Boštanju so pokopani partizani, padli Nemci pa na tem mestu.
Za rastišče azalej pa je najverjetnejša varianta, da so Nemci, ki so sem prišli v 2. svetovni vojni sem iz Rusije, te azaleje prinesli s seboj. V Sloveniji je več rastišč, ki so avtohtona, za Boštanjsko pa je verjetneje, da je nasajeno in je obstalo zaradi primernih pogojev. To trditev podpira dejstvo, da so o azalejah v Boštanju začeli govoriti šele po vojni. Rastišče je zaščiteno in tudi to se sedaj spoštuje. Všeč nam je tudi bilo, ko smo videli otroke iz vrtca – dobro je že mladi rod naučiti, da so to naše domače vrednote.
Potem smo se premaknili v Planinsko zavetišče Na ribnikih in si najprej ogledali , kako je Ivan Cajner rešil liščka, ki je kot komaj izvaljeni ptiček ostal sam in ga je on dohranil in izpustil v naravo. Potem smo si še ogledali njegov filmček o ptičih, ki pri nas prezimujejo in so se hranili pri njem. Filmčku je dodal še zvok teh ptic – katere je dobil s CD-ja. Za lepo predstavitev smo mu hvaležni.
Dogovorili smo se še, da Vinko pripravi – kot za naše pohode – vse to tudi za zaključek U3 na Lisci 8.5.12, da bomo predstavitev našega dela naredili, kot je naš običajni pohod – zaščitena roža – zlato jabolko (prispodoba prave – Nevenka). Vinko bo ob tem povedal o zaščitenih rožah na Lisci in okoliških pogledih, ostali pa bomo – kot običajno, vse »pofotografirali«, prisluhnili Vinku, napisali »ključne točke za zapisnik« in končali s skupinsko fotografijo.
Vinko je še napovedal dva dogodka, ki jih bomo mogoče še izvedli v maju: obisk Tanje Košar in izlet z Dušanom Klenovškom na Zaloške travnike.
Potem je sledil piknik na prostem – pred zavetiščem. Prikazale so se slane in sladke dobrote iz nahrbtnikov, po dobri kapljici pa se je prilegla tudi sveža, dišeča kavica.
Večina jih je tu zaključila naš skupni dan. Peščica pa se je takoj odzvala na Vinkovo idejo – »Lovrenc z encijanom«. Tu se je še razvila debata ob poimenovanja encijana ali svišča. Vinkova razlaga: encijan ali svišč imata isti pomen. V Sloveniji jih raste okoli 14, zdravilne učinkovine imata košutnik in panonski svišč. Klusijev svišč (veliki encijan ) so precej nabirali zaradi napačne fotografije na steklenicah industrijsko pripravljene grenčice.
Sem pa na Gorenjskem slišal tudi razlago, da so včasih košutnik uporabljali za živino, za ljudi pa veliki encijan.
Kljub nekaj kapljicam dežja je posijalo tudi sonce in nam je bilo na Lovrencu lepo. Encijan že lepo cveti, petelinčki in kurice in predvsem rumena opojna zlatica pa se šele odpirajo.
Prav zanimivo je, da so se cvetlice zgodnje pomladi sedaj umaknile rožicam meseca maja. S tem smo končali današnji dan ob 15. uri in se vidimo zopet na zaključku U3 na Lisci.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar