7. 12. 2011
|
Rudenik
Izpred Rondoja smo se odpeljali s tremi avtomobili – malo smo se stisnili, saj nas je bilo 14. Pot nas je vodila proti Planini. Zavili smo proti Prapretnem, naselje Gradec nad Prapretnim.
V Sevnici se je vonjal tanin, tako je pričakovati spremembo vremena na slabše. Na Rudeniku pa nas je ob ivju pozdravilo sonce.
Šli smo iskat naselje, ki naj bi bilo takrat pomembnejše kot Ajdovski Gradec. Na hribu Rudenik sta dva vrhova, drugi je Ojstrež – to nam je razložil kmet, ki je pripravljal z ženo les za drva.
Ko smo prispeli na področje naselja, nam je Ljubo razložil po knjigi Pons Norikum, da naj bi bilo to večje naselje kot Ajdovski Gradec. Na Ajdovskem Gradcu pa je bila škofija, zato naj bi tam našli LUNO – osnovno utež, ki so jo imeli na škofijah v zgodnjem krščanstvu. To naselje naj bi ob cerkvi imelo tudi stražni stolp. Področje Kozjanskega naj bi imelo več podobnih naselij, ki bi delovala kot celota. Ob razpadu rimskega cesarstva na Bizanc in Rim, so Rim začeli oblegati z vseh strani in so se menda iz Petovije in Celeje ljudje umikali v ta predel.
Na področju naselja smo čutili tudi pozitivno energijo, tako, da smo si tudi za to vzeli čas.
Na poti smo tudi videli že precej velike popke teloha in tudi že zapoznele cvetoče ciklame. Slikali smo liste dišeče perle, ki cvete spomladi in je zdravilna rastlina. Pozorni smo bili tudi na to, da je tu področje jelke, saj so nas vsepovsod okrožale.
Na razpadajočem deblu bukve pa je bilo ogromno bukovega ostrigarja, ki pa ga je že oplazil mraz.
Pri kmetu, ki je pripravljal les, smo videli zelo debelo deblo črnega gabra, ki ga ne bi smeli posekati, saj so tako debela drevesa zelo redka. Vinko je kmetu obljubil, da bo skušal poiskati možnost, da se vsaj ta kvaliteta lesa prav plasira na trgu.
Na začetku poti smo videli tudi precej debelo lipo. Opazili smo tudi precej debelo vrbo. Ob razpadli domačiji raste zelo velik Ileks – božje drevce, bogato obložen z rdečimi plodovi.
Počivali smo na Gori, kjer je bilo sončno in malo zavetrno.
Ogledali smo si tudi domačijo Janeza Rozmana – enega od komandantov Kozjanskega odreda v Marijini vasi – zaselek je Rudenik. Tu smo videli tudi staro hiško, ki je po protipožarni odredbi Marije Terezije imela kuhinjski del z goriščem zidan – ostalo je bilo leseno.
Povzetek današnje poti smo naredili ob kavi v Mont Parizu na Planini, kjer smo nazdravili Ljubovemu rojstnemu dnevu in zapeli »Vse najboljše«.
Zaključili smo ob 13.00.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar
Izpred Rondoja smo se odpeljali s tremi avtomobili – malo smo se stisnili, saj nas je bilo 14. Pot nas je vodila proti Planini. Zavili smo proti Prapretnem, naselje Gradec nad Prapretnim.
V Sevnici se je vonjal tanin, tako je pričakovati spremembo vremena na slabše. Na Rudeniku pa nas je ob ivju pozdravilo sonce.
Šli smo iskat naselje, ki naj bi bilo takrat pomembnejše kot Ajdovski Gradec. Na hribu Rudenik sta dva vrhova, drugi je Ojstrež – to nam je razložil kmet, ki je pripravljal z ženo les za drva.
Ko smo prispeli na področje naselja, nam je Ljubo razložil po knjigi Pons Norikum, da naj bi bilo to večje naselje kot Ajdovski Gradec. Na Ajdovskem Gradcu pa je bila škofija, zato naj bi tam našli LUNO – osnovno utež, ki so jo imeli na škofijah v zgodnjem krščanstvu. To naselje naj bi ob cerkvi imelo tudi stražni stolp. Področje Kozjanskega naj bi imelo več podobnih naselij, ki bi delovala kot celota. Ob razpadu rimskega cesarstva na Bizanc in Rim, so Rim začeli oblegati z vseh strani in so se menda iz Petovije in Celeje ljudje umikali v ta predel.
Na področju naselja smo čutili tudi pozitivno energijo, tako, da smo si tudi za to vzeli čas.
Na poti smo tudi videli že precej velike popke teloha in tudi že zapoznele cvetoče ciklame. Slikali smo liste dišeče perle, ki cvete spomladi in je zdravilna rastlina. Pozorni smo bili tudi na to, da je tu področje jelke, saj so nas vsepovsod okrožale.
Na razpadajočem deblu bukve pa je bilo ogromno bukovega ostrigarja, ki pa ga je že oplazil mraz.
Pri kmetu, ki je pripravljal les, smo videli zelo debelo deblo črnega gabra, ki ga ne bi smeli posekati, saj so tako debela drevesa zelo redka. Vinko je kmetu obljubil, da bo skušal poiskati možnost, da se vsaj ta kvaliteta lesa prav plasira na trgu.
Na začetku poti smo videli tudi precej debelo lipo. Opazili smo tudi precej debelo vrbo. Ob razpadli domačiji raste zelo velik Ileks – božje drevce, bogato obložen z rdečimi plodovi.
Počivali smo na Gori, kjer je bilo sončno in malo zavetrno.
Ogledali smo si tudi domačijo Janeza Rozmana – enega od komandantov Kozjanskega odreda v Marijini vasi – zaselek je Rudenik. Tu smo videli tudi staro hiško, ki je po protipožarni odredbi Marije Terezije imela kuhinjski del z goriščem zidan – ostalo je bilo leseno.
Povzetek današnje poti smo naredili ob kavi v Mont Parizu na Planini, kjer smo nazdravili Ljubovemu rojstnemu dnevu in zapeli »Vse najboljše«.
Zaključili smo ob 13.00.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar
Avtor predstavitve: Ljubo Motore
Klik na posnetku za večjo sliko.
Klik na posnetku za večjo sliko.
