NA LEPŠE: GLOBOKA HIŠA, nedelja, 28. 1. 202
GLOBOKA HIŠA (ogled Cankarjevega doma) ob 10.00, brezplačno
Ogled poteka s pomočjo avdio posnetka (torej s slušalkami) eno uro. Predstavljeno je: kako so začeli graditi CD, kaj so o tem rekli politiki, umetniki, pesniki. Čeprav je brezplačno, moram sporočiti število udeležencev (zaradi slušalk), zato prosim za prijave do četrtka, 25. 1.
Prevoz:
Ogled poteka s pomočjo avdio posnetka (torej s slušalkami) eno uro. Predstavljeno je: kako so začeli graditi CD, kaj so o tem rekli politiki, umetniki, pesniki. Čeprav je brezplačno, moram sporočiti število udeležencev (zaradi slušalk), zato prosim za prijave do četrtka, 25. 1.
Prevoz:
- vlak Sevnica 7.33 (v Litiji prestop na avtobus), prihod v LJ 9.15
- vlak Sevnica 8.08 v LJ 9.20 EC
Po ogledu Cankarjevega doma se lahko napotimo v Slovenski etnografski muzejZvočno zgodbo Globoka hiša doživljamo ob vodenem sprehodu po vnaprej določeni poti, ki povezuje notranjost stavbe Cankarjevega doma z njeno umeščenostjo v neposredno okolico. Zgodba globoke, potopljene stavbe razpira poglede na arhitekturo Edvarda Ravnikarja in njegovih sodelavcev na gradnjo.
Avtorja sta v zvočno zgodbo vključila številne citate in misli arhitektov, pa tudi politikov in kulturnikov, povezanih z gradnjo Cankarjevega doma. Prepletata pa jo poezija in dramatika izbranih umetnikov. Subtilen in pomensko večplasten zvočni sprehod, ki v kontekstu sedanjosti orisuje obdobje gradnje in samo arhitekturo stavbe, lahko zavzeto občinstvo obogati z raziskovanjem zapisanih virov in tako dostopa do bolj poglobljenega znanja.
Edvard Ravnikar (4. december 1907–23. avgust 1993) velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture. Umetnostni zgodovinarji Nace Šumi, Fran Šijanec in Stane Bernik so ga ocenjevali kot osrednjega arhitekta 20. stoletja po mojstru Jožetu Plečniku.
Arhitekturo je študiral in diplomiral na Dunaju pri arhitektu Jožetu Plečniku, krajši čas (1938–1939) se je nato izpopolnjeval pri znamenitem francoskem arhitektu Le Corbusieru. Po drugi svetovni vojni pa je postal profesor na gradbeni fakulteti v Ljubljani. Leta 1979 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Po ogledu Cankarjevega doma se lahko napotimo v Slovenski etnografski muzej,
Avtorja sta v zvočno zgodbo vključila številne citate in misli arhitektov, pa tudi politikov in kulturnikov, povezanih z gradnjo Cankarjevega doma. Prepletata pa jo poezija in dramatika izbranih umetnikov. Subtilen in pomensko večplasten zvočni sprehod, ki v kontekstu sedanjosti orisuje obdobje gradnje in samo arhitekturo stavbe, lahko zavzeto občinstvo obogati z raziskovanjem zapisanih virov in tako dostopa do bolj poglobljenega znanja.
Edvard Ravnikar (4. december 1907–23. avgust 1993) velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture. Umetnostni zgodovinarji Nace Šumi, Fran Šijanec in Stane Bernik so ga ocenjevali kot osrednjega arhitekta 20. stoletja po mojstru Jožetu Plečniku.
Arhitekturo je študiral in diplomiral na Dunaju pri arhitektu Jožetu Plečniku, krajši čas (1938–1939) se je nato izpopolnjeval pri znamenitem francoskem arhitektu Le Corbusieru. Po drugi svetovni vojni pa je postal profesor na gradbeni fakulteti v Ljubljani. Leta 1979 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Po ogledu Cankarjevega doma se lahko napotimo v Slovenski etnografski muzej,
ob 17.00 pa je znova v Cankarjevem domu v Kosovelovi dvorani film VARUHI FORMULE (TRAJA 119 MIN, CENA 5.50 €). Film je vreden ogleda!