Oskar Zoran Zelič: Ernest Krulej - 3. 4. 2018
Ernest Krulej je živel v obdobju 1888 – 1957. je zaslužni Sevničan.
Sedaj se ga spominjamo ob 130 letnici rojstva. On to sedaj intenzivno proučuje in je bil presenečen nad vsem, kar je odkril.
Obrtništvo, sokolstvo v Sevnici. Sam je raziskoval 9 mesecev. Viri so stari časopisi, stare matične knjige, NUK, znanstva, tudi v Avstriji, šolal se je v Bregenzu, proučevanje sodobnikov, sorodnikov – Alenka Krenčič Zagode – pranečakinja.
Rod in maladost. Starša se spoznata v Laškem. Oče Lovro iz Buč pri Kumu – pek. Mama Ivana Elsbacher iz Celja. Poročita se 1886. 1887 prvi sin Janez, ki umre pri 1 letu. 12. 2. 1888 pa se rodi Ernest Frančišek. 1893 se družina preseli v Sevnico. Oče – zavedni Slovenec, ne zdrži v »nemškem« Laškem. Preselijo se v nekdanjo pekarno Ilijaš. Ta pekarna v tej hiši deluje neprekinjeno od leta 1705. Oče doda še gostilno. Rodita se še dva otroka – Ema 1901 in Marija – Mici. Sina da premožni oče študirati. 1908 oče kupi kmetijo na sv. Roku – nekoč Kozinčeva domačija. Krulej dokupi še zemljo, gozd in obnovi domačijo. Zasadi vinograd.
Romarska cerkev Sv. Rok zaživi na Rokovo – tudi živinski sejem. Zbere se tudi več kot 1500 romarjev. To je dobro za gostinstvo. Gostilničarska koncesija je takoj prešla na sina – ko je bil še dijak in ga oče proglasi za polnoletnega. Realko obiskuje v Ljubljani. 1910 – Kruljeva gostilna pod Sv. Rokom – nov objekt.
Ernest je močno kratkoviden in nosi očala (-13). Po 3. letniku gre na Višjo mestno realko v Idrijo, ki je takrat edina slovenska realka. Tu opravi 6.,7., in 8. razred. Idrija je takrat tudi 2. največje mesto na Kranjskem. Ustanovi tajno društvo dijakov – je tudi prvi predsednik. Narodni radikalizem – dela na združevanju naroda. Zbiral je tudi prostovoljne prispevke za razne stvari. Že pred maturo je že bil v Nemčiji, na Nizozemskem in Češkem. Je tudi prva generacija maturantov v Idriji. Potem 1 leto pavzira in se potem vpiše na tehnično geodezijo v Gradcu. Obstaja verjetnost, da ni diplomiral. Bil je v več društvih, ki so združevali Slovence: v Sokolu, v društvu Cirila in Metoda v Gradcu. Tu je bil 2 leti. Da si je pomagal pri študiju, je 2 x tedensko delal v pekarni.
Vrne se v Sevnico. Bil je agent za izseljevanje delavcev, kar ni bilo dovoljeno.
Tudi v Sevnici je rivalstvo med Slovenci in Nemci. V tem boju je zelo aktiven. Od 1912 aktiven v Sokolu (od začetka 1908 v Brežicah). S tem se je dvignila slovenska zavest v Sevnici.
Za novega načelnika Požarne brambe izvolijo njegovega očeta. On pa spodbuja Slovence, da se včlanijo. Imajo tudi gasilski šramel – orkester.
V tem času je boj južnoslovanskih narodov 1914. Bitola – 2. največje srbsko mesto. On tu dela kot geometer – trasiranje vodovoda z gore Pelistar. Kmalu po izbruhu vojne ostane v Srbiji. Zahtevo, da gre v avstrijsko vojsko, zavrne. V Srbiji ga vojaški zdravnik zavrne kot nesposobnega zaradi vida, a ostane v inženirski enoti. Epidemija tifusa zajame tudi Srbijo. Tudi on zboli. Ko ozdravi – v Nišu širi propagando za združitev južnih Slovanov. Srbi – ministrstvo za zunanje zadeve - ga pošljejo v Rim kot njihovega diplomata. V Skadru morajo čez gore, da pridejo do Jadrana. Zelo težak pohod. Mrzlo Bojano so morali prebresti. Na božič jih ladja prepelje čez morje. Na svoj rojstni dan pride v Rim. Iz Rima ga pošljejo v Švico - Ženevo. Z znanjem francoščine se je dobro znašel. Tam je živel zelo skromno. Dobi povabilo srbskega veleposlanika v Londonu, kar sprejme. V Švici išče podatke in izda knjigo Gospodarstvo v Sloveniji. Pisal je članke v časopise. Pisal tudi pisma, ki so nekatera ohranjena. Ustanovi društvo Janez Krek. »Slovenska Biblioteka« društva Janez Krek – v francoščini 1918. Izda zemljevid takratnih dežel – 1918 po koncu 1. svetovne vojne in ob združitvi južnoslovanskih narodov. Razposlali so po svetu 1000 izdanih izvodov. Krulej je risal zgodovinske meje. Ustanovitev Jugoslavije 29. 10. 18. Na teh zasedanjih v Ženevi je bil ves čas aktiven. Sredi decembra 1919 se vrne v osvobojeno domovino. S potovalno vizo so potovali čez Innsbruck, Beljak, Jesenice.
1919 – 1941 deluje v Sevnici, kjer je lepo sprejet. Takoj je vključen v društva. Kot gasilec je bil oče odlikovan 1922. Namesto za politiko, se je odločil za napredek Sevnice – Sevniška zadruga. Krulej odkupi stavbo na starem trgu za Gospodarsko zadrugo, ki deluje do 2. svetovne vojne, ko jo okupator ukine (sedaj notar).
Kopitarna Winkle – steber nemštva v Sevnici. Krulej jo hoče kupiti, a se umakne v korist zadruge – a neuspešno.
Nekaj fotografij:
1920 najde ženo v Zagorju. Pomaga mu v pekarni. Sestri Emi je bil poročna priča. Stara Sevnica – pekarna. Dobro mu je šlo tudi v gostilni. Žena Sida je igrala na klavir, ki so ga potem uporabljali v GŠ Sevnica – na Železniški postaji. Imeli so papigo, ki je znala reči: »Pij, plačaj in pejd!«
Svetovni napredek so prenesli v Sevnico – električna zadruga – elektrifikacija Sevnice.
Že prej je imel tujske sobe.
Sokolski dom 1929 (potem TVD Partizan, kjer je sedaj Spar).
Tudi politično se udejstvuje. Izvoljen za župana 1930 – 33. le 3 leta, a marsikaj premakne: kanalizacija, javni vodovod, turizem, letoviščarski kraj kot pred vojno. Sevnica je slovela po blagi klimi. Ideja je tudi, da se na Savi uredi kopališče. Umazana Sava – Trbovlje. Krulej in odbor so spisali spomenico, da se reši umazana Sava. Krulej si je prizadeval tudi za kmetijsko gospodarstvo.
Akcija za ustanovitev pivovarne v Laškem. Union jo je odkupil in zaprl kot konkurenco. Ponovno se jo ustanovi.
1930 prenova občinske klavnice, betonsko perišče, ograja čez most na Drožanjski.
Vodovod 1931 – voda izpod Sv. Roka – Lamperče. Javne pipe – vode ni bilo še v hišah.
1928 – lastnik kleti – Krulejeva klet pod gradom. Izdeloval naj bi kvas za peke. Do takrat se je kvas uvažal.
Krulej tudi odlikovan z Redom jugoslovanske krone 5. vrste. Osebno poznal A. Karađorđevića.
1932 kupil posest (nekoč Ludvik Smole) na Zajčji gori.
Bil je dobrotnik revnih otrok OŠ.
Dobrovoljci, v knjigi objavi Vidov dan in vse do prihoda v Sevnico.
Ob njegovi 50-letnici izide članek v časopisu.
Imel je veliko konservativnih nasprotnikov, zato ni na novo kandidiral.
On je videl Sevnico – Boštanj kot en gospodarski okoliš. To je prej ločevala Sava.
V Sevnici organizira prvo sadno in tudi vinogradno razstavo. 7000 obiskovalcev v 14 dneh. Prizadeval se je tudi za letoviščarje. Hotel Triglav je imel tečaj strežbe za natakarje.
1939 kupil hišo od Cimperška Pepija in Angele, ki sta imela 1. brezalkoholno gostilno, ki ni šla.
Sokolski shod – izlet v Prago in Sofijo.
1930 – odkril spomenik kralju – 2000 udeležencev.
Izgnanec v Ljubljani1941 – 45. v Sevnico pride okupator. Zaprejo ga z Jakilom in še nekaterimi. Vse mu zaplenijo. Z ženo se zatečeta v Ljubljano. Potem je deloval le še na gospodarskem področju.
Jakliču (ki je po vojni pobegnil) so dali v najem pekarno, ki jo on potem odkupi nazaj.
Za Kmetovalec napiše veliko člankov.
Vrnitev v Sevnico 1945 in naprej.
Obnovil je pekarno in gostilno, a kmalu zaprl. Kot osebo z ugledom in vplivom so ga vabili zraven ob ustanovitvah zadrug – Kmetijska zadruga Sevnica – zadnja večja njegova akcija. Bil je 1. predsednik 1954. 1955 umre žena Sida. To leto Krulej objavi oglas – 250 let neprekinjenega delovanja pekarne. 1957 - 27.9. opeša in umre. Pekarne ni mogel prodati. Testament, ki ga spremeni v Novem mestu (pljučnica). Umrl doma – ciroza jeter. Izvršitelj oporoke – sodnik Zupanc – nepremičnine zapustil družbi. Z ženo nista mogla imeti otrok. Velikim je bil boter. DPM dobili hišo – zato se društvo mora registrirati. Denar in nakit dobijo nečaki in pranečaki. Njim tudi zemlja v Drožanjski. Prvi plantažni nasad Kmetijski. Grob je sedaj piramida prerasla z bršljanom.
Priznanje Krulejevih zaslug – za to si prizadeva Cimperšek. Krulejeva ulica pod Zajčjo goro.
Ob 100-letnici PGD Sevnica Kruleju namenijo pozornost, saj je dal 2 parceli, na katerih stoji stari del Gasilskega doma.
Cimperšek napiše kratek življenjepis. Krulej je bil aktiven tudi v GD Sevnica.
V 80–letih ob ureditvi starega dela mesta rušitev njegovih hiš prepreči spomeniško varstvo, a se same podrejo 1987. Ponovno postavijo primerne.
Sedaj – 130 let po njegovem rojstvu bomo prvič slavili Krulejevo leto - 4. maja ob krajevnem prazniku. To predavanje je že imel na sevniškem gradu in je bilo dobro sprejeto. Gradivo bo izšlo v knjigi, ki bo predstavljena na gradu 25.4.
Zapisala
Nevenka Vahtar
Sedaj se ga spominjamo ob 130 letnici rojstva. On to sedaj intenzivno proučuje in je bil presenečen nad vsem, kar je odkril.
Obrtništvo, sokolstvo v Sevnici. Sam je raziskoval 9 mesecev. Viri so stari časopisi, stare matične knjige, NUK, znanstva, tudi v Avstriji, šolal se je v Bregenzu, proučevanje sodobnikov, sorodnikov – Alenka Krenčič Zagode – pranečakinja.
Rod in maladost. Starša se spoznata v Laškem. Oče Lovro iz Buč pri Kumu – pek. Mama Ivana Elsbacher iz Celja. Poročita se 1886. 1887 prvi sin Janez, ki umre pri 1 letu. 12. 2. 1888 pa se rodi Ernest Frančišek. 1893 se družina preseli v Sevnico. Oče – zavedni Slovenec, ne zdrži v »nemškem« Laškem. Preselijo se v nekdanjo pekarno Ilijaš. Ta pekarna v tej hiši deluje neprekinjeno od leta 1705. Oče doda še gostilno. Rodita se še dva otroka – Ema 1901 in Marija – Mici. Sina da premožni oče študirati. 1908 oče kupi kmetijo na sv. Roku – nekoč Kozinčeva domačija. Krulej dokupi še zemljo, gozd in obnovi domačijo. Zasadi vinograd.
Romarska cerkev Sv. Rok zaživi na Rokovo – tudi živinski sejem. Zbere se tudi več kot 1500 romarjev. To je dobro za gostinstvo. Gostilničarska koncesija je takoj prešla na sina – ko je bil še dijak in ga oče proglasi za polnoletnega. Realko obiskuje v Ljubljani. 1910 – Kruljeva gostilna pod Sv. Rokom – nov objekt.
Ernest je močno kratkoviden in nosi očala (-13). Po 3. letniku gre na Višjo mestno realko v Idrijo, ki je takrat edina slovenska realka. Tu opravi 6.,7., in 8. razred. Idrija je takrat tudi 2. največje mesto na Kranjskem. Ustanovi tajno društvo dijakov – je tudi prvi predsednik. Narodni radikalizem – dela na združevanju naroda. Zbiral je tudi prostovoljne prispevke za razne stvari. Že pred maturo je že bil v Nemčiji, na Nizozemskem in Češkem. Je tudi prva generacija maturantov v Idriji. Potem 1 leto pavzira in se potem vpiše na tehnično geodezijo v Gradcu. Obstaja verjetnost, da ni diplomiral. Bil je v več društvih, ki so združevali Slovence: v Sokolu, v društvu Cirila in Metoda v Gradcu. Tu je bil 2 leti. Da si je pomagal pri študiju, je 2 x tedensko delal v pekarni.
Vrne se v Sevnico. Bil je agent za izseljevanje delavcev, kar ni bilo dovoljeno.
Tudi v Sevnici je rivalstvo med Slovenci in Nemci. V tem boju je zelo aktiven. Od 1912 aktiven v Sokolu (od začetka 1908 v Brežicah). S tem se je dvignila slovenska zavest v Sevnici.
Za novega načelnika Požarne brambe izvolijo njegovega očeta. On pa spodbuja Slovence, da se včlanijo. Imajo tudi gasilski šramel – orkester.
V tem času je boj južnoslovanskih narodov 1914. Bitola – 2. največje srbsko mesto. On tu dela kot geometer – trasiranje vodovoda z gore Pelistar. Kmalu po izbruhu vojne ostane v Srbiji. Zahtevo, da gre v avstrijsko vojsko, zavrne. V Srbiji ga vojaški zdravnik zavrne kot nesposobnega zaradi vida, a ostane v inženirski enoti. Epidemija tifusa zajame tudi Srbijo. Tudi on zboli. Ko ozdravi – v Nišu širi propagando za združitev južnih Slovanov. Srbi – ministrstvo za zunanje zadeve - ga pošljejo v Rim kot njihovega diplomata. V Skadru morajo čez gore, da pridejo do Jadrana. Zelo težak pohod. Mrzlo Bojano so morali prebresti. Na božič jih ladja prepelje čez morje. Na svoj rojstni dan pride v Rim. Iz Rima ga pošljejo v Švico - Ženevo. Z znanjem francoščine se je dobro znašel. Tam je živel zelo skromno. Dobi povabilo srbskega veleposlanika v Londonu, kar sprejme. V Švici išče podatke in izda knjigo Gospodarstvo v Sloveniji. Pisal je članke v časopise. Pisal tudi pisma, ki so nekatera ohranjena. Ustanovi društvo Janez Krek. »Slovenska Biblioteka« društva Janez Krek – v francoščini 1918. Izda zemljevid takratnih dežel – 1918 po koncu 1. svetovne vojne in ob združitvi južnoslovanskih narodov. Razposlali so po svetu 1000 izdanih izvodov. Krulej je risal zgodovinske meje. Ustanovitev Jugoslavije 29. 10. 18. Na teh zasedanjih v Ženevi je bil ves čas aktiven. Sredi decembra 1919 se vrne v osvobojeno domovino. S potovalno vizo so potovali čez Innsbruck, Beljak, Jesenice.
1919 – 1941 deluje v Sevnici, kjer je lepo sprejet. Takoj je vključen v društva. Kot gasilec je bil oče odlikovan 1922. Namesto za politiko, se je odločil za napredek Sevnice – Sevniška zadruga. Krulej odkupi stavbo na starem trgu za Gospodarsko zadrugo, ki deluje do 2. svetovne vojne, ko jo okupator ukine (sedaj notar).
Kopitarna Winkle – steber nemštva v Sevnici. Krulej jo hoče kupiti, a se umakne v korist zadruge – a neuspešno.
Nekaj fotografij:
1920 najde ženo v Zagorju. Pomaga mu v pekarni. Sestri Emi je bil poročna priča. Stara Sevnica – pekarna. Dobro mu je šlo tudi v gostilni. Žena Sida je igrala na klavir, ki so ga potem uporabljali v GŠ Sevnica – na Železniški postaji. Imeli so papigo, ki je znala reči: »Pij, plačaj in pejd!«
Svetovni napredek so prenesli v Sevnico – električna zadruga – elektrifikacija Sevnice.
Že prej je imel tujske sobe.
Sokolski dom 1929 (potem TVD Partizan, kjer je sedaj Spar).
Tudi politično se udejstvuje. Izvoljen za župana 1930 – 33. le 3 leta, a marsikaj premakne: kanalizacija, javni vodovod, turizem, letoviščarski kraj kot pred vojno. Sevnica je slovela po blagi klimi. Ideja je tudi, da se na Savi uredi kopališče. Umazana Sava – Trbovlje. Krulej in odbor so spisali spomenico, da se reši umazana Sava. Krulej si je prizadeval tudi za kmetijsko gospodarstvo.
Akcija za ustanovitev pivovarne v Laškem. Union jo je odkupil in zaprl kot konkurenco. Ponovno se jo ustanovi.
1930 prenova občinske klavnice, betonsko perišče, ograja čez most na Drožanjski.
Vodovod 1931 – voda izpod Sv. Roka – Lamperče. Javne pipe – vode ni bilo še v hišah.
1928 – lastnik kleti – Krulejeva klet pod gradom. Izdeloval naj bi kvas za peke. Do takrat se je kvas uvažal.
Krulej tudi odlikovan z Redom jugoslovanske krone 5. vrste. Osebno poznal A. Karađorđevića.
1932 kupil posest (nekoč Ludvik Smole) na Zajčji gori.
Bil je dobrotnik revnih otrok OŠ.
Dobrovoljci, v knjigi objavi Vidov dan in vse do prihoda v Sevnico.
Ob njegovi 50-letnici izide članek v časopisu.
Imel je veliko konservativnih nasprotnikov, zato ni na novo kandidiral.
On je videl Sevnico – Boštanj kot en gospodarski okoliš. To je prej ločevala Sava.
V Sevnici organizira prvo sadno in tudi vinogradno razstavo. 7000 obiskovalcev v 14 dneh. Prizadeval se je tudi za letoviščarje. Hotel Triglav je imel tečaj strežbe za natakarje.
1939 kupil hišo od Cimperška Pepija in Angele, ki sta imela 1. brezalkoholno gostilno, ki ni šla.
Sokolski shod – izlet v Prago in Sofijo.
1930 – odkril spomenik kralju – 2000 udeležencev.
Izgnanec v Ljubljani1941 – 45. v Sevnico pride okupator. Zaprejo ga z Jakilom in še nekaterimi. Vse mu zaplenijo. Z ženo se zatečeta v Ljubljano. Potem je deloval le še na gospodarskem področju.
Jakliču (ki je po vojni pobegnil) so dali v najem pekarno, ki jo on potem odkupi nazaj.
Za Kmetovalec napiše veliko člankov.
Vrnitev v Sevnico 1945 in naprej.
Obnovil je pekarno in gostilno, a kmalu zaprl. Kot osebo z ugledom in vplivom so ga vabili zraven ob ustanovitvah zadrug – Kmetijska zadruga Sevnica – zadnja večja njegova akcija. Bil je 1. predsednik 1954. 1955 umre žena Sida. To leto Krulej objavi oglas – 250 let neprekinjenega delovanja pekarne. 1957 - 27.9. opeša in umre. Pekarne ni mogel prodati. Testament, ki ga spremeni v Novem mestu (pljučnica). Umrl doma – ciroza jeter. Izvršitelj oporoke – sodnik Zupanc – nepremičnine zapustil družbi. Z ženo nista mogla imeti otrok. Velikim je bil boter. DPM dobili hišo – zato se društvo mora registrirati. Denar in nakit dobijo nečaki in pranečaki. Njim tudi zemlja v Drožanjski. Prvi plantažni nasad Kmetijski. Grob je sedaj piramida prerasla z bršljanom.
Priznanje Krulejevih zaslug – za to si prizadeva Cimperšek. Krulejeva ulica pod Zajčjo goro.
Ob 100-letnici PGD Sevnica Kruleju namenijo pozornost, saj je dal 2 parceli, na katerih stoji stari del Gasilskega doma.
Cimperšek napiše kratek življenjepis. Krulej je bil aktiven tudi v GD Sevnica.
V 80–letih ob ureditvi starega dela mesta rušitev njegovih hiš prepreči spomeniško varstvo, a se same podrejo 1987. Ponovno postavijo primerne.
Sedaj – 130 let po njegovem rojstvu bomo prvič slavili Krulejevo leto - 4. maja ob krajevnem prazniku. To predavanje je že imel na sevniškem gradu in je bilo dobro sprejeto. Gradivo bo izšlo v knjigi, ki bo predstavljena na gradu 25.4.
Zapisala
Nevenka Vahtar
