Oskar Zoran Zelič: Ob 150. obletnici tabora v Sevnici - 8. 1. 2019
Foto: Romana Ivačič.
Članek o taboru.
Članek o taboru.
Tabori na slovenskem so najpomembnejši dogodki za Slovence.
Pokaže razglednico iz leta 1860/ 61 – Sevnica in Boštanj v lipovem listu.
V avstrijski monarhiji se rodi želja po parlamentarizaciji, kar se zgodi skozi narodne čitalnice, ki so jim slediti tabori – shodi ljudstva. Poveča se narodna zavest – 1863 – Trst in potem še mnoga druga slovenska mesta. V Sevnici je bila najprej 1864 nemška čitalnica, leta 1865 v jeseni pa še slovenska. Pride do sokolskih idej, ki prebujajo slovenstvo.
Čitalnice so bile za izobražence. Ob literarnih dogodkih so se tu godile tudi gledališke igre in glasbeni dogodki. Časopis Slovenski narod in Kmečke novice.
Obstajali so Staroslovenci – Bleiweis in Mladoslovenci, ki so bolj radikalni (po vzoru Čehov). Ideja uveljavljanje slovenščine v šole, cerkve in urade. Fran Levstik, Josip Jurčič, Razlag. Ustvarijo Slovenski narod – prvi urednik – Josip Jurčič.
Čitalnica - 26.11.1865 ustanovitev v Verovškovi hiši. Otvoritev je bila 1.1.66. Razlag je bil prvi predsednik. 150 letnica je bila pred 3 leti.
Čitalnice so bile blizu Staroslovencem. Mladoslovenci so bolj za tabore, ki vključujejo cel narod – tudi kmečki. Vseh taborov je bilo 18. običajno so bili na nedeljo popoldan na velikih travnikih ob naseljih. To so bila velika zborovanja. Mladoslovenci so želeli, da bi se pokrajine združile v vseslovenski enoten narod. Uporaba slovenščine v vseh javnih ustanovah. V Sevnici se na Taboru 2.5.1869 zbere okrog 7000 ljudi. Taborska svetinjica – obesek je bil za vse udeležence tabora. Slogan »Slovenci združimo se!« Tu so bili za tabor organizacijski odbor - združeni vsi iz Posavja. Največ jih je bilo iz Sevnice, ki nam jih predstavi. Posebnost – tudi za nas domačine – Šempeter pri Zid.m. – področje pri starem radeškem mostu je imelo nekoč tak naziv. Od tu je bil Martin Potočin – prvi župan v Loki. Antonij Lenček je bil predsednik Tabora. Za obisk Tabora je železnica spustila ceno vozovnice na ½ za dan pred in po taboru. To naj bi privabilo tudi hrvaške brate. Gosti so bili iz Ljubljane in iz Hrvaške .
Vreme je bilo dobro in vse je bilo zelo slovesno. Dnevni red tem je bil najavljen in o nekaterih stvareh so se strinjali, o drugih imeli različna mnenja.
Ker je bil vedno izbran prostor izven mest in to dovolj velik travnik , je to bil v Sevnici prostor pod Vrtačo – sedaj bloki. Časopisi so o tem že v naprej veliko poročali – tudi o zrelosti našega naroda. Prišli so iz Celja, Maribora, Ljubljane, Novega mesta in iz Hrvaške.
g. Razlag je začel govor. Govorili so o uvedbi slovenščine. Predlog o Sevniškem mostu pa ni bil podprt, ker so se kmetje bali, da bo strošek gradnje padel na njih. Ta primer je tudi takratna oblast uporabila kot izgovor – saj nekaterih stvari nočete. Oblast je tudi število udeležencev objavila v le četrtini dejanskih številk. Za vse sprejete sklepe pa so javno ugotavljali, da je to vse »švindel« in ne želja celega naroda.
Sevniški Tabor je štel za najpomembnejši dogodek v kulturno - političnem pogledu. Po taboru so imeli v čitalnici 2 leti dolg. Tako je potem Sevniška čitalnica po tihem izginila. Ostal pa je med Sevničani ta narodni – slovenski duh nasproti nemškutarjem. Konec 19 stol. Je bila še nemška čitalnica. Obeležitev 100 obletnice 1968 je bil obeležen kot pomemben dogodek – iz Dolenjskega lista. Zoran Pišel (sin sevniškega učitelja)je imel veliko gradiva. Pomemben je tudi Ludvik Cimperšek – ljubiteljski zgodovinar, ki popravi, da je 100 obletnica 1969 leta. Za pripravo dogodka je delovalo 23 komisij. Tone Zgonec je oblikoval plakat. En izvod hrani sevniška knjižnica. Ljubo Motore pa je večino tega materiala zbral in ohranil. Ob tem dogodku je izšla tudi mala knjiživa v žepni izdaji. Dogodek se zgodi na 8. junija. Naredijo kvaliteten program. To leto s tem združijo tudi obeležitev občinskega praznika na 7.6.. Uredi se Savska cesta in tiri na njej. Cesta na Dobravo in križišče z železnico pri TVD Partizan se asfaltirajo. Naredijo tudi repliko svetinjice. Ena originalna je pri Rajku Pelku v Sevnici. Te z 100 obletnice pa po 30 eur prodajajo po netu. Naredijo tudi ponatis stare razglednice, posemske ovojnice s posebnim žigom. Za to priložnost naredi pošta tudi Kiosk . pošto, da si to lahko tudi poslal s samega dogodka. Pilo se je Laško pivo, ki je ob tej priložnosti imelo na nalepki dopisano »ob 100 letnici Tabora v Sevnici«. Narejena so bila vabila – letaki – kot je bilo takrat v navadi. Ob tej priliki je otroška razstava na gradu, ki od takrat postane kot stalni prostor za razstave. Takrat je tudi otvoritev nove trgovine Elektrotehnika. Spominsko obeležje naredi Rudi Stopar. Tudi ob 100 letnici Tabora je železnica spustila ceno kart na 50%. povorka je zelo pisana z vsemi, ki so se lahko vključili – še posebno tistimi, ki so spominjali na originalni dogodek. Zanimivost – sodeluje tudi kar velika skupina kotalkaric. Povorka gre od sejmišča do Žel. Postaje, kjer je spomenik. Prireditve se udeleži 10.000 ljudi. Igra godba Ljudske milice, pleše folklorna skupina France Marolt. Poje združeni pevski zbor. Prisostvuje Stane Kavčič. Vreme je lepo. Slavnostni govornik je Šetinc. Takrat je bila Lutrova klet prvič usposobljena za ogled.
Pripravljena je bila tudi pogostitev v bližini spomenika kot tudi pred Merxom. Pekel se je odojek pekel se je žar. Gostilničar Kragel je spekel 400 kg mesa in 100 kg čevapčičev. Tudi Merx je bil zadovoljen z izkupičkom.
120 letnica se zgodi na starem trgu. Godbe na pihala, združen pevski zbor.
130 letnico izpeljejo istočasno z dogodkom - obletnico gasilcev. Zaradi slabega vremena to preselijo v jedilnico Lisce. Janez Podobnik je bil slavnostni govornik. Že v naprej je imel Albert Felician pomisleke glede izvedbe skupne prireditve, kar se je tudi zgodilo – »gasilci so povozili tabor«. Ko so svoje gasilci izpeljali – so odšli in ostali so le tisti, ki so program pripravili in potem v prazni dvorani nastopali.
Zapisala Nevenka Vahtar
Pokaže razglednico iz leta 1860/ 61 – Sevnica in Boštanj v lipovem listu.
V avstrijski monarhiji se rodi želja po parlamentarizaciji, kar se zgodi skozi narodne čitalnice, ki so jim slediti tabori – shodi ljudstva. Poveča se narodna zavest – 1863 – Trst in potem še mnoga druga slovenska mesta. V Sevnici je bila najprej 1864 nemška čitalnica, leta 1865 v jeseni pa še slovenska. Pride do sokolskih idej, ki prebujajo slovenstvo.
Čitalnice so bile za izobražence. Ob literarnih dogodkih so se tu godile tudi gledališke igre in glasbeni dogodki. Časopis Slovenski narod in Kmečke novice.
Obstajali so Staroslovenci – Bleiweis in Mladoslovenci, ki so bolj radikalni (po vzoru Čehov). Ideja uveljavljanje slovenščine v šole, cerkve in urade. Fran Levstik, Josip Jurčič, Razlag. Ustvarijo Slovenski narod – prvi urednik – Josip Jurčič.
Čitalnica - 26.11.1865 ustanovitev v Verovškovi hiši. Otvoritev je bila 1.1.66. Razlag je bil prvi predsednik. 150 letnica je bila pred 3 leti.
Čitalnice so bile blizu Staroslovencem. Mladoslovenci so bolj za tabore, ki vključujejo cel narod – tudi kmečki. Vseh taborov je bilo 18. običajno so bili na nedeljo popoldan na velikih travnikih ob naseljih. To so bila velika zborovanja. Mladoslovenci so želeli, da bi se pokrajine združile v vseslovenski enoten narod. Uporaba slovenščine v vseh javnih ustanovah. V Sevnici se na Taboru 2.5.1869 zbere okrog 7000 ljudi. Taborska svetinjica – obesek je bil za vse udeležence tabora. Slogan »Slovenci združimo se!« Tu so bili za tabor organizacijski odbor - združeni vsi iz Posavja. Največ jih je bilo iz Sevnice, ki nam jih predstavi. Posebnost – tudi za nas domačine – Šempeter pri Zid.m. – področje pri starem radeškem mostu je imelo nekoč tak naziv. Od tu je bil Martin Potočin – prvi župan v Loki. Antonij Lenček je bil predsednik Tabora. Za obisk Tabora je železnica spustila ceno vozovnice na ½ za dan pred in po taboru. To naj bi privabilo tudi hrvaške brate. Gosti so bili iz Ljubljane in iz Hrvaške .
Vreme je bilo dobro in vse je bilo zelo slovesno. Dnevni red tem je bil najavljen in o nekaterih stvareh so se strinjali, o drugih imeli različna mnenja.
Ker je bil vedno izbran prostor izven mest in to dovolj velik travnik , je to bil v Sevnici prostor pod Vrtačo – sedaj bloki. Časopisi so o tem že v naprej veliko poročali – tudi o zrelosti našega naroda. Prišli so iz Celja, Maribora, Ljubljane, Novega mesta in iz Hrvaške.
g. Razlag je začel govor. Govorili so o uvedbi slovenščine. Predlog o Sevniškem mostu pa ni bil podprt, ker so se kmetje bali, da bo strošek gradnje padel na njih. Ta primer je tudi takratna oblast uporabila kot izgovor – saj nekaterih stvari nočete. Oblast je tudi število udeležencev objavila v le četrtini dejanskih številk. Za vse sprejete sklepe pa so javno ugotavljali, da je to vse »švindel« in ne želja celega naroda.
Sevniški Tabor je štel za najpomembnejši dogodek v kulturno - političnem pogledu. Po taboru so imeli v čitalnici 2 leti dolg. Tako je potem Sevniška čitalnica po tihem izginila. Ostal pa je med Sevničani ta narodni – slovenski duh nasproti nemškutarjem. Konec 19 stol. Je bila še nemška čitalnica. Obeležitev 100 obletnice 1968 je bil obeležen kot pomemben dogodek – iz Dolenjskega lista. Zoran Pišel (sin sevniškega učitelja)je imel veliko gradiva. Pomemben je tudi Ludvik Cimperšek – ljubiteljski zgodovinar, ki popravi, da je 100 obletnica 1969 leta. Za pripravo dogodka je delovalo 23 komisij. Tone Zgonec je oblikoval plakat. En izvod hrani sevniška knjižnica. Ljubo Motore pa je večino tega materiala zbral in ohranil. Ob tem dogodku je izšla tudi mala knjiživa v žepni izdaji. Dogodek se zgodi na 8. junija. Naredijo kvaliteten program. To leto s tem združijo tudi obeležitev občinskega praznika na 7.6.. Uredi se Savska cesta in tiri na njej. Cesta na Dobravo in križišče z železnico pri TVD Partizan se asfaltirajo. Naredijo tudi repliko svetinjice. Ena originalna je pri Rajku Pelku v Sevnici. Te z 100 obletnice pa po 30 eur prodajajo po netu. Naredijo tudi ponatis stare razglednice, posemske ovojnice s posebnim žigom. Za to priložnost naredi pošta tudi Kiosk . pošto, da si to lahko tudi poslal s samega dogodka. Pilo se je Laško pivo, ki je ob tej priložnosti imelo na nalepki dopisano »ob 100 letnici Tabora v Sevnici«. Narejena so bila vabila – letaki – kot je bilo takrat v navadi. Ob tej priliki je otroška razstava na gradu, ki od takrat postane kot stalni prostor za razstave. Takrat je tudi otvoritev nove trgovine Elektrotehnika. Spominsko obeležje naredi Rudi Stopar. Tudi ob 100 letnici Tabora je železnica spustila ceno kart na 50%. povorka je zelo pisana z vsemi, ki so se lahko vključili – še posebno tistimi, ki so spominjali na originalni dogodek. Zanimivost – sodeluje tudi kar velika skupina kotalkaric. Povorka gre od sejmišča do Žel. Postaje, kjer je spomenik. Prireditve se udeleži 10.000 ljudi. Igra godba Ljudske milice, pleše folklorna skupina France Marolt. Poje združeni pevski zbor. Prisostvuje Stane Kavčič. Vreme je lepo. Slavnostni govornik je Šetinc. Takrat je bila Lutrova klet prvič usposobljena za ogled.
Pripravljena je bila tudi pogostitev v bližini spomenika kot tudi pred Merxom. Pekel se je odojek pekel se je žar. Gostilničar Kragel je spekel 400 kg mesa in 100 kg čevapčičev. Tudi Merx je bil zadovoljen z izkupičkom.
120 letnica se zgodi na starem trgu. Godbe na pihala, združen pevski zbor.
130 letnico izpeljejo istočasno z dogodkom - obletnico gasilcev. Zaradi slabega vremena to preselijo v jedilnico Lisce. Janez Podobnik je bil slavnostni govornik. Že v naprej je imel Albert Felician pomisleke glede izvedbe skupne prireditve, kar se je tudi zgodilo – »gasilci so povozili tabor«. Ko so svoje gasilci izpeljali – so odšli in ostali so le tisti, ki so program pripravili in potem v prazni dvorani nastopali.
Zapisala Nevenka Vahtar