Oskar Zoran Zelič
Zgodovina Sevnice: izgradnja železniške proge za Tržišče - 5. 12. 2017
Več posnetkov. Foto: Jože Sečen.
Nekaj o avtorju.
Gradnja železnice.
Z vlakom iz Trebnjega v Sevnico.
Nekaj o avtorju.
Gradnja železnice.
Z vlakom iz Trebnjega v Sevnico.
Zoran Zelič – zgodovinar – je veliko raziskoval, nekatere stvari odkril tudi pred kratkim. Poudari, da je za ohranjanje fotografij veliko pripomogel tudi Ljubo Motore, ki jih ima v hrambi. Odkriva veliko člankov in zapisov ,tudi delavskih knjižic in lista povabljenih ob otvoritvi, ki pričajo o delu in ljudeh ob tej izgradnji.
Sedaj je minilo 110 let od gradnje odseka železnice Trebnje Krmelj – 1908 – 2018
In 80 let odseka Tržišče Sevnica 1938 – 2018.
Glavni »krivec« je bil premogovnik Krmelj, kjer je izkopavanje začelo 1809. Že 1890 je bilo veliko govora o gradnji železnice v obe smeri. Za to si je prizadeval tudi ljubljanski župan Ivan Hribar in 3 graščaki iz domačega okolja. Dogovori so tekli med prometnim ministrstvom in upravo premogovnika, kar je bilo tudi objavljeno v časopisu. Julis Sajdelj (Madžar), Henrik Miler (Avstrijec) - zaprosili so ju za tehnično pripravo. 1900 je nastala delniška družba. Josip Pavlin je dobil dovoljenje za tehnično izdelavo do Mokronoga. Takrat so povezave Sevnica in dolenjska železnica obe aktualni.
Glavni argument, da lahko Šentjanški (Krmelj) premogovnik zaživi, je izgradnja železnice. Iz premogovnika so bile aktualne 4 trase. Po mirenski dolini je železnica iskala najkrajšo pot. Želja domačinov pa, da teče trasa blizu krajev. 1906 je bil v Mokronogu shod, da bi določili, kje bo postaja - kolodvor, saj po prvem planu bi bila 3 km od kraja. Odločitev krajanov in občin so poslali na vse za to aktualne naslove.
Razglas 24.4.1907 določi, da bo normalno tirna in ne ozkotirna železnica (kar je bilo tudi v možnem planu) in 7 postaj.
Zahvala Franc Juvančič (Radeče) in Franc Zupančič Hotemež 8.8.1907.
Dopustnica – gradbeno dovoljenje – 23.5.1908 – opredeljuje, da mora biti železnica zgrajena v 1 letu. Zgradili so tudi hrambo dinamita.
Razpis za gradnjo dovoznih poti.
Časopis »Nova doba« - 24.8.1908 – železnica na Dolenjskem – članek o gradnji in pohvalno o delu. Tekom gradnje je ena firma propadla, kaže se resen primanjkljaj.
V narodnostnem oziru je dvignil prah nacionalističen odnos – Nemci – na železnici so napise postaj in ostalega naredili dvojezično in nemški napis napisali na prvo mesto, kar pri 100% slovenskem prebivalstvu ni sprejemljivo – nemška prevzetnost, ki se posmehuje domačemu prebivalstvu. Primer »Achtung auf den Zug«. Protestirale so občine ob železnici v imenu prebivalstva. 19.8.1908 so zahtevali slovenske napise.
15.11.1908 ob 9.30 je bila otvoritev s prvim vlakom. Na dan so bili 3 vlaki v eno in 3 v drugo smer s ponesrečeno ne-povezavo v Novo mesto – 3 ure čakanja.
Kmalu po otvoritvi so se razlaščenci parcel bunili, ker jim niso plačali ne parcel ne lesa in ni bila urejena okolica.
Gradnja ni bila kvalitetna in je bilo takoj več težav.
Pošta – je potekala še naprej z vozom, ker je bil ta prevoz nekoliko cenejši.
Krmelj je sedaj znatno napredoval v razvoju.
Že v času gradnje tega odseka proge, so tekla dogovarjanja za podaljšanje proge do Sevnice in tudi do Radeč čez Šentjanž in Budno vas skozi tunel in čez Savo v Hotemežu na Štajersko. Še ena varianta je bila: pod Jatno tunel in mimo Papirnice – Stari dvor do Radeč.
Pogledamo si stare in tudi sedanje fotografije.
Dogovarjanja Tržišče - Sevnica so bila s 1. svetovno vojno ustavljena. Pozivali so deželno vlado v Ljubljani. Problem je nastala tudi Italijanska meja.
Ta odsek bi bil dolžine 12 km z maksimalnim spustom 5 %, kar je to varianto čez Sevnico v Zagreb delalo privlačnejšo, kot čez Dolenjsko na Karlovac.
Uredba o gradnji iz leta 1927 že omenja pod točko 19. železnico, ki je ni.
Tega leta se potem objavi Razglas o izdelavi projektov te železnice.
Ni več izhoda na morje v Trst in tako se preusmeri tovorni promet v Reko – nove poti. Zato to obravnavajo gospodarski in politični krogi. Beograd je bil za to gluh, ker je bilo v Jugoslaviji drugje veliko več prometa. V tem obdobju so v Sloveniji zgradili le 3 % tirov. Poslanec v Beogradu je bil Alojz Dremelj iz Boštanja. Ko je bilo Slovencem tega dovolj, so naredili manifestacijo v Trebnjem. Izvolilo so 3 odbore. Iz Sevnice – Cimperšek, Kogovšek, Jakil, Kobal; Krmelj – Majcen, Prijatelj, Trupej, . . .
Spomladi je bila manifestacija še v Sevnici (udeležencev 2300) in ponavljala in poudarjala pomembnost. Franc Trupej – župan in drugi upajo v uspeh. Postavijo odločno zahtevo. Na zborovanju so pomembne osebnosti in zahteva: »Gradnja se mora takoj začeti!« naslovljena je na pomembne naslove v Beograd. Na sliki je posnetek postaje Sevnica iz leta 1920: Smrekarjeva hiša - 1863 je prva hiša ob železniški postaji – sedaj Ajdovec.
Država je vzela posojilo in se potrdi 20.4.1936 začetek gradnje. Trasiranje od pred 15 let se obnovi. V hotelu Triglav so imeli pisarno.
Posnetki Mirnske doline – Marjan Pišel: prikaz trasiranja in ostala dela. Na eni sliki je tudi ing. M .Pišel, ki je tudi violinist in poučuje igranje.
Najprej začnejo s 140 delavci, kar se potem poveča na 600 zaposlenih. Skupno so 3 odseki – do Tržišča in do Save ter most čez Savo. 1935 začetek gradnje. Najprej gradijo tunele. Že pred zimo gradijo najdaljšega – 340 metrov, gradijo v 3 izmenah. V začetku je največ minerskih del – to delajo minerji iz Like. Veliko voznikov vozi iz Sevnice material.
Februarja in marca se ob primernem vremenu začne z več deli. Domačini so si opomogli s prodajo lesa in prevozom z vozmi. So pa tudi delali na progi. Predorov je 5 – v članku napaka, ko piše 6. Bil je tudi štrajk 1937 – štrajkali minerji. Slovenci pa so slabo plačani.
Začnejo se priprave za gradnjo mostu – sondiranje Save. Temelj pod enim stebrom je globok 14 m – nestabilno dno. Drugi je za polovico plitvejši. Teren v Savi je mehak – glina, lapor in tudi premog. Dve stavbi so morali na Obali podreti – Papeževa domačija – in eno nato v bližini na novo postaviti. V križišču gradnja nadvoza. Veliko je tudi opornih zidov ob progi. Predor Jelovec. Delavska knjižica.
Potekajo priprave za progo mimo Šmarja.
Najprej so čez Savo postavili pomožni most. Železniški most ima 3 loke. Že takrat 1920 je potekalo dogovarjanje o dvojnem mostu železnica in cesta. Ob tem bi umaknili most na Radni. Na sliki 2 inženirja - Poljanšek in Živkovič; Hujdner z družino.
1937 je plan proti Zidanemu Mostu trikotna povezava tirov, ki pa so ga opustili zaradi slabe nosilnosti tal. Za gradnjo je bil narejen tudi začasni transformator. Pod vodo se je gradnja izvajala z zvonom (tu je delal tudi oče Vinka Šeška). Za zvon so morali dovajati zrak pod pritiskom. Delo v kesonih – zvonu je bilo naporno in v 3 izmenah. V vagončkih so odvažali in dovažali material. Področju današnjih Ribnikov se je imenovalo » Na Dunaji«.
Iz Arandželovca je bil pripeljan kamen za stebre – opornike mostu. Takšni mostovi so 3-4 v Sloveniji – v Jesenicah 129 m , v Gozd Martuljku, v Borovnici je zamenjan – podrt.
Takrat se je sevniška postaja povečala za ½, dodajo še kurilnico. Cesta se spremeni. Nova sta tudi železniški in cestni most čez Sevnično. Takrat 1938 nastaja tudi edini do takrat nadvoz nad progo na relaciji Ljubljana - Zidani Most – Zagreb. Most pri Jelovcu in postaja sta objavljena v časopisu.
Za most na Savi so dobili železne nosilce iz Maribora – osnova mostu 1938 – istočasno podirajo pomožni most.
Jelšingrad – podjetje za mostove in nadvožnjak. Polaganje tračnic pa naredita sekciji Zidani Most in Novo mesto. V večini delajo domačini. Specialnih delavcev je okrog 150 in pridejo od drugod. Na področju sevniške postaje je sedaj namesto 6 vzporednih tirov na novo 10 daljših tirov. Most čez Savo se dviga 10 m nad dnom. Most ima 4 stebre – dva obalna in dva v vodi. Dolg je 154 m.
Otvoritev so želeli na praznik SHS – 1.12., a to ni uspelo. Tako je potem bila poizkusna vožnja 3.12.. Dosti je še nedokončanega. Otvoritev pa je 8.12. Še obstaja seznam vabljenih gostov z opombo, kdo se bo odzval. Iz vlade pride dr. Korošec, Miha Krek, mariborski škof Tomažič, tudi general iz Beograda, ki zastopa kralja. On odpre progo. Vlak se pripelje iz Ljubljane. Na lokomotivi piše dan otvoritve proge. Tu je tudi dr. Milan Stojadinović – predstavnik vlade.
Za prvim vlakom z gosti se pripelje še drugi vlak za vse ostale – kolikor jih je lahko prišlo gor. V Tržišče prispejo malo čez 16. uro, pričaka jih množica z županom. V čakalnici je bila zakuska za goste. Nato so se vrnili v Sevnico. Banket je bil v Sokolskem domu (potem Partizan).
1939 z obnovo postane sevniški kolodvor najsodobnejši v Sloveniji – elektrifikacija kretnic itd., obenem pa je 3. takšna postaja v Jugoslaviji (Topčider - Beograd in Zagreb). Postavljalnica in kurilnica v Šmarju in sedaj pri Sparu.
Na most je bil narejen dostop. Franc Trupi in Dremelj sta hotela izposlovati brv. Odgovor: »bodo proučili«. Bogomil Trupi je tik pred izdelavo mostu dodal brv 1939.
Slika še nesojenega mostu v Boštanju iz leta 1939. Potekala je že licitacija za cesto, a je prišla vojna. Drugi nadvoz je bil zgrajen 1940.
Zapisala Nevenka Vahtar
Sedaj je minilo 110 let od gradnje odseka železnice Trebnje Krmelj – 1908 – 2018
In 80 let odseka Tržišče Sevnica 1938 – 2018.
Glavni »krivec« je bil premogovnik Krmelj, kjer je izkopavanje začelo 1809. Že 1890 je bilo veliko govora o gradnji železnice v obe smeri. Za to si je prizadeval tudi ljubljanski župan Ivan Hribar in 3 graščaki iz domačega okolja. Dogovori so tekli med prometnim ministrstvom in upravo premogovnika, kar je bilo tudi objavljeno v časopisu. Julis Sajdelj (Madžar), Henrik Miler (Avstrijec) - zaprosili so ju za tehnično pripravo. 1900 je nastala delniška družba. Josip Pavlin je dobil dovoljenje za tehnično izdelavo do Mokronoga. Takrat so povezave Sevnica in dolenjska železnica obe aktualni.
Glavni argument, da lahko Šentjanški (Krmelj) premogovnik zaživi, je izgradnja železnice. Iz premogovnika so bile aktualne 4 trase. Po mirenski dolini je železnica iskala najkrajšo pot. Želja domačinov pa, da teče trasa blizu krajev. 1906 je bil v Mokronogu shod, da bi določili, kje bo postaja - kolodvor, saj po prvem planu bi bila 3 km od kraja. Odločitev krajanov in občin so poslali na vse za to aktualne naslove.
Razglas 24.4.1907 določi, da bo normalno tirna in ne ozkotirna železnica (kar je bilo tudi v možnem planu) in 7 postaj.
Zahvala Franc Juvančič (Radeče) in Franc Zupančič Hotemež 8.8.1907.
Dopustnica – gradbeno dovoljenje – 23.5.1908 – opredeljuje, da mora biti železnica zgrajena v 1 letu. Zgradili so tudi hrambo dinamita.
Razpis za gradnjo dovoznih poti.
Časopis »Nova doba« - 24.8.1908 – železnica na Dolenjskem – članek o gradnji in pohvalno o delu. Tekom gradnje je ena firma propadla, kaže se resen primanjkljaj.
V narodnostnem oziru je dvignil prah nacionalističen odnos – Nemci – na železnici so napise postaj in ostalega naredili dvojezično in nemški napis napisali na prvo mesto, kar pri 100% slovenskem prebivalstvu ni sprejemljivo – nemška prevzetnost, ki se posmehuje domačemu prebivalstvu. Primer »Achtung auf den Zug«. Protestirale so občine ob železnici v imenu prebivalstva. 19.8.1908 so zahtevali slovenske napise.
15.11.1908 ob 9.30 je bila otvoritev s prvim vlakom. Na dan so bili 3 vlaki v eno in 3 v drugo smer s ponesrečeno ne-povezavo v Novo mesto – 3 ure čakanja.
Kmalu po otvoritvi so se razlaščenci parcel bunili, ker jim niso plačali ne parcel ne lesa in ni bila urejena okolica.
Gradnja ni bila kvalitetna in je bilo takoj več težav.
Pošta – je potekala še naprej z vozom, ker je bil ta prevoz nekoliko cenejši.
Krmelj je sedaj znatno napredoval v razvoju.
Že v času gradnje tega odseka proge, so tekla dogovarjanja za podaljšanje proge do Sevnice in tudi do Radeč čez Šentjanž in Budno vas skozi tunel in čez Savo v Hotemežu na Štajersko. Še ena varianta je bila: pod Jatno tunel in mimo Papirnice – Stari dvor do Radeč.
Pogledamo si stare in tudi sedanje fotografije.
Dogovarjanja Tržišče - Sevnica so bila s 1. svetovno vojno ustavljena. Pozivali so deželno vlado v Ljubljani. Problem je nastala tudi Italijanska meja.
Ta odsek bi bil dolžine 12 km z maksimalnim spustom 5 %, kar je to varianto čez Sevnico v Zagreb delalo privlačnejšo, kot čez Dolenjsko na Karlovac.
Uredba o gradnji iz leta 1927 že omenja pod točko 19. železnico, ki je ni.
Tega leta se potem objavi Razglas o izdelavi projektov te železnice.
Ni več izhoda na morje v Trst in tako se preusmeri tovorni promet v Reko – nove poti. Zato to obravnavajo gospodarski in politični krogi. Beograd je bil za to gluh, ker je bilo v Jugoslaviji drugje veliko več prometa. V tem obdobju so v Sloveniji zgradili le 3 % tirov. Poslanec v Beogradu je bil Alojz Dremelj iz Boštanja. Ko je bilo Slovencem tega dovolj, so naredili manifestacijo v Trebnjem. Izvolilo so 3 odbore. Iz Sevnice – Cimperšek, Kogovšek, Jakil, Kobal; Krmelj – Majcen, Prijatelj, Trupej, . . .
Spomladi je bila manifestacija še v Sevnici (udeležencev 2300) in ponavljala in poudarjala pomembnost. Franc Trupej – župan in drugi upajo v uspeh. Postavijo odločno zahtevo. Na zborovanju so pomembne osebnosti in zahteva: »Gradnja se mora takoj začeti!« naslovljena je na pomembne naslove v Beograd. Na sliki je posnetek postaje Sevnica iz leta 1920: Smrekarjeva hiša - 1863 je prva hiša ob železniški postaji – sedaj Ajdovec.
Država je vzela posojilo in se potrdi 20.4.1936 začetek gradnje. Trasiranje od pred 15 let se obnovi. V hotelu Triglav so imeli pisarno.
Posnetki Mirnske doline – Marjan Pišel: prikaz trasiranja in ostala dela. Na eni sliki je tudi ing. M .Pišel, ki je tudi violinist in poučuje igranje.
Najprej začnejo s 140 delavci, kar se potem poveča na 600 zaposlenih. Skupno so 3 odseki – do Tržišča in do Save ter most čez Savo. 1935 začetek gradnje. Najprej gradijo tunele. Že pred zimo gradijo najdaljšega – 340 metrov, gradijo v 3 izmenah. V začetku je največ minerskih del – to delajo minerji iz Like. Veliko voznikov vozi iz Sevnice material.
Februarja in marca se ob primernem vremenu začne z več deli. Domačini so si opomogli s prodajo lesa in prevozom z vozmi. So pa tudi delali na progi. Predorov je 5 – v članku napaka, ko piše 6. Bil je tudi štrajk 1937 – štrajkali minerji. Slovenci pa so slabo plačani.
Začnejo se priprave za gradnjo mostu – sondiranje Save. Temelj pod enim stebrom je globok 14 m – nestabilno dno. Drugi je za polovico plitvejši. Teren v Savi je mehak – glina, lapor in tudi premog. Dve stavbi so morali na Obali podreti – Papeževa domačija – in eno nato v bližini na novo postaviti. V križišču gradnja nadvoza. Veliko je tudi opornih zidov ob progi. Predor Jelovec. Delavska knjižica.
Potekajo priprave za progo mimo Šmarja.
Najprej so čez Savo postavili pomožni most. Železniški most ima 3 loke. Že takrat 1920 je potekalo dogovarjanje o dvojnem mostu železnica in cesta. Ob tem bi umaknili most na Radni. Na sliki 2 inženirja - Poljanšek in Živkovič; Hujdner z družino.
1937 je plan proti Zidanemu Mostu trikotna povezava tirov, ki pa so ga opustili zaradi slabe nosilnosti tal. Za gradnjo je bil narejen tudi začasni transformator. Pod vodo se je gradnja izvajala z zvonom (tu je delal tudi oče Vinka Šeška). Za zvon so morali dovajati zrak pod pritiskom. Delo v kesonih – zvonu je bilo naporno in v 3 izmenah. V vagončkih so odvažali in dovažali material. Področju današnjih Ribnikov se je imenovalo » Na Dunaji«.
Iz Arandželovca je bil pripeljan kamen za stebre – opornike mostu. Takšni mostovi so 3-4 v Sloveniji – v Jesenicah 129 m , v Gozd Martuljku, v Borovnici je zamenjan – podrt.
Takrat se je sevniška postaja povečala za ½, dodajo še kurilnico. Cesta se spremeni. Nova sta tudi železniški in cestni most čez Sevnično. Takrat 1938 nastaja tudi edini do takrat nadvoz nad progo na relaciji Ljubljana - Zidani Most – Zagreb. Most pri Jelovcu in postaja sta objavljena v časopisu.
Za most na Savi so dobili železne nosilce iz Maribora – osnova mostu 1938 – istočasno podirajo pomožni most.
Jelšingrad – podjetje za mostove in nadvožnjak. Polaganje tračnic pa naredita sekciji Zidani Most in Novo mesto. V večini delajo domačini. Specialnih delavcev je okrog 150 in pridejo od drugod. Na področju sevniške postaje je sedaj namesto 6 vzporednih tirov na novo 10 daljših tirov. Most čez Savo se dviga 10 m nad dnom. Most ima 4 stebre – dva obalna in dva v vodi. Dolg je 154 m.
Otvoritev so želeli na praznik SHS – 1.12., a to ni uspelo. Tako je potem bila poizkusna vožnja 3.12.. Dosti je še nedokončanega. Otvoritev pa je 8.12. Še obstaja seznam vabljenih gostov z opombo, kdo se bo odzval. Iz vlade pride dr. Korošec, Miha Krek, mariborski škof Tomažič, tudi general iz Beograda, ki zastopa kralja. On odpre progo. Vlak se pripelje iz Ljubljane. Na lokomotivi piše dan otvoritve proge. Tu je tudi dr. Milan Stojadinović – predstavnik vlade.
Za prvim vlakom z gosti se pripelje še drugi vlak za vse ostale – kolikor jih je lahko prišlo gor. V Tržišče prispejo malo čez 16. uro, pričaka jih množica z županom. V čakalnici je bila zakuska za goste. Nato so se vrnili v Sevnico. Banket je bil v Sokolskem domu (potem Partizan).
1939 z obnovo postane sevniški kolodvor najsodobnejši v Sloveniji – elektrifikacija kretnic itd., obenem pa je 3. takšna postaja v Jugoslaviji (Topčider - Beograd in Zagreb). Postavljalnica in kurilnica v Šmarju in sedaj pri Sparu.
Na most je bil narejen dostop. Franc Trupi in Dremelj sta hotela izposlovati brv. Odgovor: »bodo proučili«. Bogomil Trupi je tik pred izdelavo mostu dodal brv 1939.
Slika še nesojenega mostu v Boštanju iz leta 1939. Potekala je že licitacija za cesto, a je prišla vojna. Drugi nadvoz je bil zgrajen 1940.
Zapisala Nevenka Vahtar