Parada učenja na Magolniku - 19. 5. 2013
Več posnetkov Vinka Šeška.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
VSEŽIVLJENSKO UČENJE
Naš moto: »Kdor je z nami, ni pri zdravniku.«
Naši člani so v večini upokojeni, lahko pa tudi mlajši, ki v naši sredi najdejo življenjski smisel. Ta pa je, skrbeti za bistro glavo in gibčno telo. Stremimo k zdravemu načinu življenja s hrano, gibanjem in polno zaposlenim duhom.
Zanimajo nas vse stvari:
Želimo hoditi s časom in na vse pogledati skozi pozitivno perspektivo razvoja in ustvarjalnosti, obenem pa v popolnem sožitju z naravo.
Zavedamo se stanja v svetu in dejstva, da smo le atom v vesolju.
A kot je pomemben vsak atom za celoto, tako želimo tudi mi dodati svoj mali, a pomembni del, da se ustvari svet, kakršnega si želimo in bo v njem vredno in predvsem možno živeti.
Veliko je predavanj na teme: narava, podnebje, ekologija, okolje, vode, prehranjevanje, odnosi – med ljudmi in do narave.
Te ideje so nas pripeljale tudi do ustanovitve krožka: »Spoznavanje naravnih vrednot«.
Dotaknemo se:
- Pestrosti pokrajine
- Posebnosti v naravi
· Dreves
· Cvetja
· Drugih posebnih rastlin
· Ptic in ostalih živali.
- Ugotavljamo čistost okolja
- Iščemo sledi človekove preteklosti
- Gremo po sledeh časopisnih člankov
- Razširjamo si obzorja z novimi znanji
- Opozarjamo na stvari, ki jih zaznamo v okolju
- Skušamo vsestransko spoznavati naravo
· Posledice ujm – moč narave - vzroke
· Prepoznati želimo energije v naravi
· Zaznati tudi znanja o tem od naših prednikov
- Iščemo stike z domačini
· Njihov odnos do doma, kmetije
· Njihova želja po ohranjanju zdravega, domačega
· Njihovo spreminjanje iz nevednosti v spoznanje sožitja z naravo brez kemikalij.
Ko tako hodimo po vseh kotičkih občine in puščamo za seboj svoje sence spoznanj, širimo vse lepote naprej, ozaveščamo druge o vrednotah našega okolja in moči malega človeka – atoma v vesolju – da z dobrim delovanjem gradimo naš boljši svet.
Vsako veliko drevo govori o malem zrnu – semenu, ki je bilo tako-rekoč neopazno, a korajžno, da si utre svojo pot v ta svet.
Sedaj le neopazne ruševine – le bleda sled neke davne kulture – govori o ljudeh, ki so o svetu in naravi vedeli veliko in so z njo živeli v harmoniji.
Kres, solsticij – pomembni mejniki v vrtenju časa – še vedno mnogim sporočajo, da se ne vrti svet okrog malih ljudi. Mi smo le zrnce peska v sipini, ki se lahko gibljemo s celoto, ali pa naš premik pomeni premik sipine. Vesolje se vrti po svoje, a ko mi naredimo nepremišljeni korak, se moramo zavedati posledic. Predvsem se moramo spomniti naših prednikov in njihovih znanj.
O vsem tem se odkrivajo spoznanja in mi želimo biti tisti ustvarjalni kamenček, ki gradi in izboljšuje, išče poti v boljše, lepše.
Pomembna so velika, stara drevesa, da nas spomnijo, kako je kratek naš čas in obenem gozd, ki pove, kako sožitje daje moč.
Lep cvet cvetlice nas uči, da je lahko sreča, bogastvo - drobno in kratkotrajno. A kar negujemo, se vedno znova pojavi in vedno ga lahko najdemo.
Tudi če gradimo hiše, mesta, je narava naš pravi dom. Nesmiselno je brisati prah v svoji sobi, če smo dokončno uničili naravo.
Narava sebe sama čisti, le mi ji ne smemo delati nerazgradljivih smeti.
Nevenka Vahtar
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
VSEŽIVLJENSKO UČENJE
Naš moto: »Kdor je z nami, ni pri zdravniku.«
Naši člani so v večini upokojeni, lahko pa tudi mlajši, ki v naši sredi najdejo življenjski smisel. Ta pa je, skrbeti za bistro glavo in gibčno telo. Stremimo k zdravemu načinu življenja s hrano, gibanjem in polno zaposlenim duhom.
Zanimajo nas vse stvari:
Želimo hoditi s časom in na vse pogledati skozi pozitivno perspektivo razvoja in ustvarjalnosti, obenem pa v popolnem sožitju z naravo.
Zavedamo se stanja v svetu in dejstva, da smo le atom v vesolju.
A kot je pomemben vsak atom za celoto, tako želimo tudi mi dodati svoj mali, a pomembni del, da se ustvari svet, kakršnega si želimo in bo v njem vredno in predvsem možno živeti.
Veliko je predavanj na teme: narava, podnebje, ekologija, okolje, vode, prehranjevanje, odnosi – med ljudmi in do narave.
Te ideje so nas pripeljale tudi do ustanovitve krožka: »Spoznavanje naravnih vrednot«.
Dotaknemo se:
- Pestrosti pokrajine
- Posebnosti v naravi
· Dreves
· Cvetja
· Drugih posebnih rastlin
· Ptic in ostalih živali.
- Ugotavljamo čistost okolja
- Iščemo sledi človekove preteklosti
- Gremo po sledeh časopisnih člankov
- Razširjamo si obzorja z novimi znanji
- Opozarjamo na stvari, ki jih zaznamo v okolju
- Skušamo vsestransko spoznavati naravo
· Posledice ujm – moč narave - vzroke
· Prepoznati želimo energije v naravi
· Zaznati tudi znanja o tem od naših prednikov
- Iščemo stike z domačini
· Njihov odnos do doma, kmetije
· Njihova želja po ohranjanju zdravega, domačega
· Njihovo spreminjanje iz nevednosti v spoznanje sožitja z naravo brez kemikalij.
Ko tako hodimo po vseh kotičkih občine in puščamo za seboj svoje sence spoznanj, širimo vse lepote naprej, ozaveščamo druge o vrednotah našega okolja in moči malega človeka – atoma v vesolju – da z dobrim delovanjem gradimo naš boljši svet.
Vsako veliko drevo govori o malem zrnu – semenu, ki je bilo tako-rekoč neopazno, a korajžno, da si utre svojo pot v ta svet.
Sedaj le neopazne ruševine – le bleda sled neke davne kulture – govori o ljudeh, ki so o svetu in naravi vedeli veliko in so z njo živeli v harmoniji.
Kres, solsticij – pomembni mejniki v vrtenju časa – še vedno mnogim sporočajo, da se ne vrti svet okrog malih ljudi. Mi smo le zrnce peska v sipini, ki se lahko gibljemo s celoto, ali pa naš premik pomeni premik sipine. Vesolje se vrti po svoje, a ko mi naredimo nepremišljeni korak, se moramo zavedati posledic. Predvsem se moramo spomniti naših prednikov in njihovih znanj.
O vsem tem se odkrivajo spoznanja in mi želimo biti tisti ustvarjalni kamenček, ki gradi in izboljšuje, išče poti v boljše, lepše.
Pomembna so velika, stara drevesa, da nas spomnijo, kako je kratek naš čas in obenem gozd, ki pove, kako sožitje daje moč.
Lep cvet cvetlice nas uči, da je lahko sreča, bogastvo - drobno in kratkotrajno. A kar negujemo, se vedno znova pojavi in vedno ga lahko najdemo.
Tudi če gradimo hiše, mesta, je narava naš pravi dom. Nesmiselno je brisati prah v svoji sobi, če smo dokončno uničili naravo.
Narava sebe sama čisti, le mi ji ne smemo delati nerazgradljivih smeti.
Nevenka Vahtar