Pod Svetim Rokom - 10. 5. 2017
Avtor: Ljubo Motore.
Tokrat končujemo ne le naše letošnje pohode, temveč tudi 8-letno raziskovanje občine.
Na rondoju nas je 15, na Hrastih se nam jih pridruži še 6 in v svoji gorci nas čakata še Ivanka in Dušan.
Po prisrčnem pozdravu in krepčanju v gorci se takoj napotimo do zajetja vode pod Sv. Rokom – nekoč zajetje za Sevnico. Sedaj to vodo uporabljajo še 3 kmetije. Voda priteče iz porozne apnenčaste skale. Nekateri so šli do konca rova, drugi smo si pogledali le sprednji prostor, kjer se zbira voda in višek odteka v mali potoček.
Zraven je staro drevo, ki je na pol votlo, da se naša Sonja postavi v to odprtino.
Ob zajetju vode pa še stoji betonsko perišče.
-------------------------------------
Avgusta sta Borivoj in Angelca zajetje obiskala ponovno: povezava na zapis
-------------------------------------------.
Zaokrožimo čez travnik in potem po cesti, da pridemo do cerkvice Sv .Roka. Tu si najprej pogledamo vse razglede na Sevnico z gradom, Boštanj in njegovo zaledje in še na nasprotno stran.
Dušan ima ključ in si tokrat prvič pogledamo notranjost cerkvice, ki je res lepa.
Po kratkem sončenju na klopci pa se odpravimo do Ivanke, ki nas pričaka s čudovito sarmo. Na mizi pa je še veliko dobrot – do končno njene kremšnite in še raznovrstnega peciva, ki je »prišlo v nahrbtnikih«.
Vinku in tudi Ljubu se zahvalimo za njun trud s šopkom suhega borovničevja (rožic se ob Vinku ne trga) s pridihom ivja in željo, da bi se še družili. Vinko se nam zahvali, a poudari, da je ta projekt končan in tako zaključen.
Po lepem druženju se jih polovica odpravi domov. Drugi pa se še pomartinčkamo pred zidanico in končamo - ob kupu dobrot – le ob vodi, ki je v tem trenutku najboljša pijača.
Na poti domov pri Ivankinem domu srečamo kuščarja, ki nas zvedavo gleda. Ob njivi krompirja še spulimo vsak kakšen plevel, da Dušanu olajšamo delo.
Še zadnji objem s tistimi, ki gredo v Drožanjsko ulico, in še pozdrav ostalim na rondoju.
Pohod smo končali na rondoju ob 14.30.
Zapisala Nevenka Vahtar
Na rondoju nas je 15, na Hrastih se nam jih pridruži še 6 in v svoji gorci nas čakata še Ivanka in Dušan.
Po prisrčnem pozdravu in krepčanju v gorci se takoj napotimo do zajetja vode pod Sv. Rokom – nekoč zajetje za Sevnico. Sedaj to vodo uporabljajo še 3 kmetije. Voda priteče iz porozne apnenčaste skale. Nekateri so šli do konca rova, drugi smo si pogledali le sprednji prostor, kjer se zbira voda in višek odteka v mali potoček.
Zraven je staro drevo, ki je na pol votlo, da se naša Sonja postavi v to odprtino.
Ob zajetju vode pa še stoji betonsko perišče.
-------------------------------------
Avgusta sta Borivoj in Angelca zajetje obiskala ponovno: povezava na zapis
-------------------------------------------.
Zaokrožimo čez travnik in potem po cesti, da pridemo do cerkvice Sv .Roka. Tu si najprej pogledamo vse razglede na Sevnico z gradom, Boštanj in njegovo zaledje in še na nasprotno stran.
Dušan ima ključ in si tokrat prvič pogledamo notranjost cerkvice, ki je res lepa.
Po kratkem sončenju na klopci pa se odpravimo do Ivanke, ki nas pričaka s čudovito sarmo. Na mizi pa je še veliko dobrot – do končno njene kremšnite in še raznovrstnega peciva, ki je »prišlo v nahrbtnikih«.
Vinku in tudi Ljubu se zahvalimo za njun trud s šopkom suhega borovničevja (rožic se ob Vinku ne trga) s pridihom ivja in željo, da bi se še družili. Vinko se nam zahvali, a poudari, da je ta projekt končan in tako zaključen.
Po lepem druženju se jih polovica odpravi domov. Drugi pa se še pomartinčkamo pred zidanico in končamo - ob kupu dobrot – le ob vodi, ki je v tem trenutku najboljša pijača.
Na poti domov pri Ivankinem domu srečamo kuščarja, ki nas zvedavo gleda. Ob njivi krompirja še spulimo vsak kakšen plevel, da Dušanu olajšamo delo.
Še zadnji objem s tistimi, ki gredo v Drožanjsko ulico, in še pozdrav ostalim na rondoju.
Pohod smo končali na rondoju ob 14.30.
Zapisala Nevenka Vahtar
