Podboršt - 15. 2. 2017
Več posnetkov Vinka Šeška.
Video Romane Ivačič.
Fotokronika Nevenke Vahtar.
Na res lep sončen dan se zberemo na rondoju - nas 19. Takoj se nam predstavi Boris – Angelcin prijatelj, ki Angelco opraviči. Ugotovimo, da je kar nekaj bolnih. Boris se tudi takoj ponudi za šoferja.
Najprej se z novim članom spoznamo. Vinka pozna iz elektronske komunikacije. Za Romano je že slišal. Jaz pa se mu predstavim kot dolgoletna Gelcina prijateljica. Po splošnem spoznavanju nas Vinko informira o poti – najprej do Šentjanža, pri gostilni na levo in tam malo naprej poiščemo najprimernejši parkirni prostor.
Iščemo tokrat staro lipo in brin, ki ju je Vinko videl 2002.
Pri hiši Podboršt 23 – družina Krmelj se o tem pozanimamo. Za lipo vedo, da je ni več, za brin pa ne vedo, čeprav mislijo, da ga tudi ni več, nam pa povedo, kje naj pogledamo. Izvemo, da bi naj bila na travniku neka dišeča smreka, ki pa ni duglazija. To je potrebno poiskati.
Tukajšnja družina Krmelj je v sorodu z družino Krmelj, po kateri je poimenovan kraj Krmelj.
Ko prispemo na vrh hriba, se odpira pogled na Kal in na desno na Jatno. Tu pridemo na križišče s križem, kjer smo bili zadnjič, ko smo prišli iz nasprotne smeri.
Odpre se nam tudi pogled na leskovško cerkev, ki se skriva za gozdom. Tu ugotavljamo, da je dostikrat v Sloveniji na cestah slabo označeno, kam na vodi pot. Na enem križišču je bila oznaka za Nunski log. Na naslednjem bi morali zaviti z glavne poti, pa ni več oznake in bi se tujec odpeljal naravnost in narobe.
Tu je tudi stara »tepka« - veliko staro drevo, a nismo bili sigurni, če je res tepka.
V Nunskem logu ni več lipe, pa tudi brina ne. So le 3 mala grmička brina, ki jih opazimo, ko želimo videti velikega.
Gremo navzdol po dolini pod Svinjskim. Tu je en Celjan začel gojiti aronijo – kar velik nasad. Ob njihovi domačiji je še ena zapuščena z ostanki mlina – Podboršt 37 – na mlinu je še hišna številka. Hiša pa je zaklenjena z obešanko.
Po dolini bomo prišli do avtomobilov. A po dolini teče potok, ki vijuga sem in tja in ga moramo večkrat prečiti. Brvi so hlodi čez vodo, ki jih 2 x najdemo in uspemo varno priti čez. Kjer pa je ni, bredemo vsak po svoje in se trudimo priti suhi čez.
Tu najdemo zanimivo drevo – »dva združena v poljubu«, ki je že označeno za podiranje in ga bo Vinko skušal obvarovati, če bo to le možno.
Vinko je srečen, da ni Elčke, da ne bo »kregan« za neprimerno pot.
Končamo ob kavici pri Barbari v Krmelju, kjer srečamo sošolko iz U3 – Marijo Starič, ki ima ravno okroglih 80 in čaka prijateljice, da to proslavijo. Tako ji tudi mi zaželimo še veliko lepega in predvsem zdravja.
Zaključimo na rondoju ob 13.00.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
Video Romane Ivačič.
Fotokronika Nevenke Vahtar.
Na res lep sončen dan se zberemo na rondoju - nas 19. Takoj se nam predstavi Boris – Angelcin prijatelj, ki Angelco opraviči. Ugotovimo, da je kar nekaj bolnih. Boris se tudi takoj ponudi za šoferja.
Najprej se z novim članom spoznamo. Vinka pozna iz elektronske komunikacije. Za Romano je že slišal. Jaz pa se mu predstavim kot dolgoletna Gelcina prijateljica. Po splošnem spoznavanju nas Vinko informira o poti – najprej do Šentjanža, pri gostilni na levo in tam malo naprej poiščemo najprimernejši parkirni prostor.
Iščemo tokrat staro lipo in brin, ki ju je Vinko videl 2002.
Pri hiši Podboršt 23 – družina Krmelj se o tem pozanimamo. Za lipo vedo, da je ni več, za brin pa ne vedo, čeprav mislijo, da ga tudi ni več, nam pa povedo, kje naj pogledamo. Izvemo, da bi naj bila na travniku neka dišeča smreka, ki pa ni duglazija. To je potrebno poiskati.
Tukajšnja družina Krmelj je v sorodu z družino Krmelj, po kateri je poimenovan kraj Krmelj.
Ko prispemo na vrh hriba, se odpira pogled na Kal in na desno na Jatno. Tu pridemo na križišče s križem, kjer smo bili zadnjič, ko smo prišli iz nasprotne smeri.
Odpre se nam tudi pogled na leskovško cerkev, ki se skriva za gozdom. Tu ugotavljamo, da je dostikrat v Sloveniji na cestah slabo označeno, kam na vodi pot. Na enem križišču je bila oznaka za Nunski log. Na naslednjem bi morali zaviti z glavne poti, pa ni več oznake in bi se tujec odpeljal naravnost in narobe.
Tu je tudi stara »tepka« - veliko staro drevo, a nismo bili sigurni, če je res tepka.
V Nunskem logu ni več lipe, pa tudi brina ne. So le 3 mala grmička brina, ki jih opazimo, ko želimo videti velikega.
Gremo navzdol po dolini pod Svinjskim. Tu je en Celjan začel gojiti aronijo – kar velik nasad. Ob njihovi domačiji je še ena zapuščena z ostanki mlina – Podboršt 37 – na mlinu je še hišna številka. Hiša pa je zaklenjena z obešanko.
Po dolini bomo prišli do avtomobilov. A po dolini teče potok, ki vijuga sem in tja in ga moramo večkrat prečiti. Brvi so hlodi čez vodo, ki jih 2 x najdemo in uspemo varno priti čez. Kjer pa je ni, bredemo vsak po svoje in se trudimo priti suhi čez.
Tu najdemo zanimivo drevo – »dva združena v poljubu«, ki je že označeno za podiranje in ga bo Vinko skušal obvarovati, če bo to le možno.
Vinko je srečen, da ni Elčke, da ne bo »kregan« za neprimerno pot.
Končamo ob kavici pri Barbari v Krmelju, kjer srečamo sošolko iz U3 – Marijo Starič, ki ima ravno okroglih 80 in čaka prijateljice, da to proslavijo. Tako ji tudi mi zaželimo še veliko lepega in predvsem zdravja.
Zaključimo na rondoju ob 13.00.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
Predstavitev Marte Brežan.
|
|