Podgorje ob Sevnični - 27. 1. 2016
Avtor: Vinko Šeško.
|
Avtor: Ljubo Motore.
|
Spet se nas je zbralo sedemnajst članov in članic študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica in s štirimi avtomobili brzimo po dolini Sevnične do zaselka Kurja vas. Parkiramo pri Pipanu, nekdaj znani gostilni, zdaj pa je tu Bar Pipan, ki ga odpirajo šele popoldne. Zato pa je njihova soseda takoj pripravljena postreči s "tekočim zajtrkom".
Po markirani planinski poti se napotimo navkreber po travniku, mimo hiše na samem, po gozdni cesti, po poljski poti, pa spet po gozdu ... Ogreje nas hoja, pomagajo pa tudi sončni žarki. Začnejo se nam odpirati razgledi proti Skalici in na Veliko in Malo Podgorje. Neverjetno, kako raztresena je ta vas! V zaselku Gorica nas pozdravi velik trop ovac, mi pa se napotimo naprej do izletniške kmetije Zupan. Tu se prepričamo, da gojijo postrvi res v čisti vodi in bo treba kdaj na kosilo ali večerjo. Vrnemo se nazaj na greben in občudujemo mogočno kmečko hišo, ki pa žalostno propada.
Spustimo se v gozd in pozdravljajo nas telohi, na več mestih so izviri vode, mi pa se spet vzpenjamo. Smo pod Bevčevim hribom in nad zaselkom Srebotno. Tik pred izstopom na travnik odkrijemo pravi vrt teloha.
Na razglednem mestu na vrhu travnika si privežemo dušo z brinjevcem, pecivom in čokolado, potem pa nas Lado spomni, da je bil tu v bližini rojen svetovno znani kipar Janez Zorko, ki zdaj živi in dela v Franciji.
Spet se spuščamo, nekaj časa kar po brezpotju, potem pa se pod nami pokaže domačija na samem: pri Zupančičevih smo, še vedno v Podgorju ob Sevnični. Na celotnem pohodu smo hodili uradno po tej vasi in njenih različnih zaselkih. Dohod do te domačije vodi po zelo zaviti cesti, mi pa pot uberemo po bližnjici in potem že v dolini po pomrznjenem travniku do avtomobilov pri Pipanu.
Programa pa še ni konec: Nevenka nas vabi na pecivo in kavo. Vse najboljše!
Zapisala
Romana Ivačič
Po markirani planinski poti se napotimo navkreber po travniku, mimo hiše na samem, po gozdni cesti, po poljski poti, pa spet po gozdu ... Ogreje nas hoja, pomagajo pa tudi sončni žarki. Začnejo se nam odpirati razgledi proti Skalici in na Veliko in Malo Podgorje. Neverjetno, kako raztresena je ta vas! V zaselku Gorica nas pozdravi velik trop ovac, mi pa se napotimo naprej do izletniške kmetije Zupan. Tu se prepričamo, da gojijo postrvi res v čisti vodi in bo treba kdaj na kosilo ali večerjo. Vrnemo se nazaj na greben in občudujemo mogočno kmečko hišo, ki pa žalostno propada.
Spustimo se v gozd in pozdravljajo nas telohi, na več mestih so izviri vode, mi pa se spet vzpenjamo. Smo pod Bevčevim hribom in nad zaselkom Srebotno. Tik pred izstopom na travnik odkrijemo pravi vrt teloha.
Na razglednem mestu na vrhu travnika si privežemo dušo z brinjevcem, pecivom in čokolado, potem pa nas Lado spomni, da je bil tu v bližini rojen svetovno znani kipar Janez Zorko, ki zdaj živi in dela v Franciji.
Spet se spuščamo, nekaj časa kar po brezpotju, potem pa se pod nami pokaže domačija na samem: pri Zupančičevih smo, še vedno v Podgorju ob Sevnični. Na celotnem pohodu smo hodili uradno po tej vasi in njenih različnih zaselkih. Dohod do te domačije vodi po zelo zaviti cesti, mi pa pot uberemo po bližnjici in potem že v dolini po pomrznjenem travniku do avtomobilov pri Pipanu.
Programa pa še ni konec: Nevenka nas vabi na pecivo in kavo. Vse najboljše!
Zapisala
Romana Ivačič
