Pokojnik - 29. 10. 2014
Zemljevid - Vinko Šeško.
|
Prikaz poti - Ljubo Motore.
|
Več posnetkov Vinka Šeška.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Gostišče Rondo ob 8.00 – počasi se zbiramo – mrzel dan – že po malem – tu in tam – slana. Nekaj jih je zbolelo, ali so bili drugače odsotni, a na koncu nas je kljub vsemu 17.
Vinko na kratko razloži, kam gremo in do kod se peljemo. Razdelimo se po avtomobilih in že smo v Zabukovju nad Sevnico.
Sonce nas že razveseljuje, a hlad nam roke sili v žep. Meglice se počasi redčijo.
Ogledamo si »polža« ob hiši – hlod – lahko je klopca ali le simpatičen okras pred hišo.
Levo se vidi Gradec nad Praprotnim – tam smo že bili.
Naša današnja najvišja točka je na 768 m nad morjem. Tu je lovska opazovalnica. Hrib je Pokojnik, vas pa Pokojni Vrh. Greben, ki se vzhodno spušča, pa je Plat. Vidi se Mrzla Planina, Bohor – meja z krško občino. Zaloški travniki so v smeri Skalice - se kvarijo. Bolj zahodno so 3 kmetije. Zgornja je Gračner, ki jo je kupil PD Stuttgart – to je sedaj prodano. Vikend – kupil mizar. Vidi se še Skalica, Rudenik, Ojstrež, Lisca in Kum. Zadaj pa se v meglici vidijo Kamniške Alpe. Južno se kot otoček razkriva Veliki Trn s cerkvico.
Ko smo »osvojili« vrh Pokojnika, se vrnemo do cerkvice. Slučajno nam uspe dobiti tudi ključ in lahko vstopimo, ter si pogledamo notranjost. To je cerkev Žalostne matere božje iz 1773 leta. Imeli smo željo pozvoniti na veliki zvon, ki je v zvoniku nad vhodom, a smo se zadovoljili s tistim ob zakristiji. Cerkvena notranjost ni velika, a jo poveča izpolnjenost z okrasjem. Šli smo za oltarjem in tam se skriva še ena slika.
Na Pokojnem Vrhu so nekoč imeli tudi sejme za živino. Baje je bilo tu živahno trgovanje.
Legenda pravi, da je bila cerkev do vdora Turkov na najvišji točki Pokojnika, ki se je imenovala Božja ravan. Ko so prišli Turki, so jo uporabljali za ovčji hlev. Takrat se je ob cerkvi začela prikazovati Marija, ki je naročila, da naj cerkev prestavijo – postavijo na parobku – panju, kjer je sedela. Tako so cerkev prestavili na sedanje mesto. Vrh pa so preimenovali v Ovčji britof.
Za ime Pokojnik pa se ne ve izvora. Razmišlja se, da je mogoče že iz keltskih časov.
Zaključek je bil pri Špici v Sevnici, kjer razstavlja svoje fotografije Jože Hvala, ki je slučajno prišel tudi v gostišče. Vse najboljše pa smo tokrat zaželeli Stanki Teraš, ki nas je počastila s kavico.
Potepanje smo končali ob 12.00.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Gostišče Rondo ob 8.00 – počasi se zbiramo – mrzel dan – že po malem – tu in tam – slana. Nekaj jih je zbolelo, ali so bili drugače odsotni, a na koncu nas je kljub vsemu 17.
Vinko na kratko razloži, kam gremo in do kod se peljemo. Razdelimo se po avtomobilih in že smo v Zabukovju nad Sevnico.
Sonce nas že razveseljuje, a hlad nam roke sili v žep. Meglice se počasi redčijo.
Ogledamo si »polža« ob hiši – hlod – lahko je klopca ali le simpatičen okras pred hišo.
Levo se vidi Gradec nad Praprotnim – tam smo že bili.
Naša današnja najvišja točka je na 768 m nad morjem. Tu je lovska opazovalnica. Hrib je Pokojnik, vas pa Pokojni Vrh. Greben, ki se vzhodno spušča, pa je Plat. Vidi se Mrzla Planina, Bohor – meja z krško občino. Zaloški travniki so v smeri Skalice - se kvarijo. Bolj zahodno so 3 kmetije. Zgornja je Gračner, ki jo je kupil PD Stuttgart – to je sedaj prodano. Vikend – kupil mizar. Vidi se še Skalica, Rudenik, Ojstrež, Lisca in Kum. Zadaj pa se v meglici vidijo Kamniške Alpe. Južno se kot otoček razkriva Veliki Trn s cerkvico.
Ko smo »osvojili« vrh Pokojnika, se vrnemo do cerkvice. Slučajno nam uspe dobiti tudi ključ in lahko vstopimo, ter si pogledamo notranjost. To je cerkev Žalostne matere božje iz 1773 leta. Imeli smo željo pozvoniti na veliki zvon, ki je v zvoniku nad vhodom, a smo se zadovoljili s tistim ob zakristiji. Cerkvena notranjost ni velika, a jo poveča izpolnjenost z okrasjem. Šli smo za oltarjem in tam se skriva še ena slika.
Na Pokojnem Vrhu so nekoč imeli tudi sejme za živino. Baje je bilo tu živahno trgovanje.
Legenda pravi, da je bila cerkev do vdora Turkov na najvišji točki Pokojnika, ki se je imenovala Božja ravan. Ko so prišli Turki, so jo uporabljali za ovčji hlev. Takrat se je ob cerkvi začela prikazovati Marija, ki je naročila, da naj cerkev prestavijo – postavijo na parobku – panju, kjer je sedela. Tako so cerkev prestavili na sedanje mesto. Vrh pa so preimenovali v Ovčji britof.
Za ime Pokojnik pa se ne ve izvora. Razmišlja se, da je mogoče že iz keltskih časov.
Zaključek je bil pri Špici v Sevnici, kjer razstavlja svoje fotografije Jože Hvala, ki je slučajno prišel tudi v gostišče. Vse najboljše pa smo tokrat zaželeli Stanki Teraš, ki nas je počastila s kavico.
Potepanje smo končali ob 12.00.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
