Predavanje Ksenije Lapornik - 18. 4. 2023
(UČINKOVITA) KOMUNIKACIJA - KORAK DO (USPEHA IN) SOČLOVEKA
Foto: Bogdan Brilej.
Marjan Krapež, ki je zadolžen za predavanja, je uvodoma izrazil nekaj kritičnih misli glede komunikacij na družbenih omrežjih.
Ksenija Lapornik nas je osvojila z neposrednostjo, s prepričljivim nastopom in strokovnim znanjem. Povezana je z našimi kraji: oče je bil z Brega, ona je hodila v Sevnico na počitnice.
Komunikacija pomeni sporazumevanje na temelju razumevanja sebe, sogovornika, odziva ... V današnjem času je to še posebno težko. V stiski lahko različno reagiramo: boj, beg ali zamrznitev. Reakcija pove veliko o človeku, kako mi reagiramo, pa o nas. Sporazumevanje je veščina, ki se je učimo celo življenje. Besede so lahko pri tem dragoceno orodje ali močno orožje, motivacija ali manipulacija. Mi izbiramo, kako jih bomo uporabili. Motivacija pomeni spodbujanje, da stori nekdo, kar on želi; manipulacija pa, če ga želimo pripeljati tja, kamor mi želimo. Pazimo na čas in besede - nikoli tega ne dobimo nazaj. Najvažnejše je, da pazimo na svoje besede in sogovornikovo dostojanstvo, da ga ne poteptamo. Ne govorimo "A sem ti rekel", pustimo drugim, da izkusijo sami. Pomembna je kongruentnost komunikacije: kar govorimo, tudi živimo. Besede, glas, govorica telesa (neverbalna komunikacija), dejanja - vse naj bo usklajeno.
Med pleksusi se vzpostavi energetska povezava, če ni kaj v redu, prekrižamo roki pred točko naše moči, se skrčimo. Okrepimo jo lahko s trebušnjaki, da nas trebušne mišice zaščitijo ob napadu. Energija lahko tudi odteka, če se odpiramo, komu podrejamo, pa tudi koga obsojamo, ogovarjamo. Ne posegajmo v osebni prostor (45 do 50 centimetrov) brez dovoljenja. Nekateri nas čutijo šele z dotikom. Receptivni kanali, skozi katere zaznavamo, so lahko vizuelni, slušni, kinestetični (z dotikom), gustatorični (z okusom) in olfaktorični (skozi nos). Če to poznamo, laže pristopimo k osebi. Ko sprejemamo s primarnim kanalom, ostale zapremo. Kinestetiki rabijo gibanje, da lahko zbrano poslušajo, kar je zlasti pomembno v šoli.
Osnove komunikacije malo drugače
1. Vedno komuniciramo: kako si pomagamo, da smo "v dobri formi? Nasmeh, glasba, narava, objem drevesa, misel na kaj lepega, hoja, globoko dihanje, pitje vode, da se pretegnemo, gledamo navzgor, stik z živalmi.
2. Komunikacijska zanka: lahko se predamo sogovorniku z zaupanjem v dobro namero sogovornika ali pa smo usmerjeni na negativne okoliščine. Ko govorimo o dejanju, povemo, kako se ob njem počutimo.
3. Cilj in namen komunikacije: pomiritev, razrešitev. Iskreni moramo biti do sebe in drugih, ne imeti prikritih namenov. Imamo dve potrebi: da se izrazimo in, da smo slišani. Aktivno poslušanje je zelo komplicirana veščina, zlasti, ker smo zasvojeni z ekrani in zasuti z različnimi informacijami. Sogovornika moramo slišati, razumeti, kaj pričakuje od nas. Če česa ne vemo, pravočasno vprašamo.
4. Verbalna in neverbalna komunikacija sta enako pomembni. Molk lahko zelo boli.
5. Kalibracijska zanka: sogovornik nas ničesar ne vpraša, ampak si dogajanje po svoje razloži, oziroma. interpretira. Nato se na podlagi svoje slike oziroma sklepa, ki si ga je ustvaril na podlagi kalibracije (skeniranja) naše nebesedne komunikacije, tudi odzove. Kadar se mi na njegovo reakcijo odzovemo na enak način in se glavni fokus komunikacije preseli na nebesedno raven in kalibriranje, smo se s sogovornikom ujeli v tako imenovano kalibracijsko zanko. Besede so povsem izgubile svojo moč.
6. Samokalibriranje. Otroci se učijo z modeliranjem, posnemanjem v vseh potankostih. V današnjem času pogosto prihaja do kognitivne disonance zaradi informacij, ki so kontradiktorne. Smo v stiski, ker je porušen sistem prav/narobe. Pojavljajo se depresije, anksioznost (tesnoba), nemirna čustva. Vzamimo si čas zase, pojdimo v naravo. V svoj krog spuščajmo samo ljudi, s katerimi se dobro razumemo in informacije, ki so v skladu z nami. Spoštujmo izbiro sočloveka, ga poslušajmo in prepoznajmo njegove stiske. Pomembno je, da smo drug do drugega nevtralni in tolerantni.
Več gradiva o tem.
Zapisala
Romana Ivačič
Ksenija Lapornik nas je osvojila z neposrednostjo, s prepričljivim nastopom in strokovnim znanjem. Povezana je z našimi kraji: oče je bil z Brega, ona je hodila v Sevnico na počitnice.
Komunikacija pomeni sporazumevanje na temelju razumevanja sebe, sogovornika, odziva ... V današnjem času je to še posebno težko. V stiski lahko različno reagiramo: boj, beg ali zamrznitev. Reakcija pove veliko o človeku, kako mi reagiramo, pa o nas. Sporazumevanje je veščina, ki se je učimo celo življenje. Besede so lahko pri tem dragoceno orodje ali močno orožje, motivacija ali manipulacija. Mi izbiramo, kako jih bomo uporabili. Motivacija pomeni spodbujanje, da stori nekdo, kar on želi; manipulacija pa, če ga želimo pripeljati tja, kamor mi želimo. Pazimo na čas in besede - nikoli tega ne dobimo nazaj. Najvažnejše je, da pazimo na svoje besede in sogovornikovo dostojanstvo, da ga ne poteptamo. Ne govorimo "A sem ti rekel", pustimo drugim, da izkusijo sami. Pomembna je kongruentnost komunikacije: kar govorimo, tudi živimo. Besede, glas, govorica telesa (neverbalna komunikacija), dejanja - vse naj bo usklajeno.
Med pleksusi se vzpostavi energetska povezava, če ni kaj v redu, prekrižamo roki pred točko naše moči, se skrčimo. Okrepimo jo lahko s trebušnjaki, da nas trebušne mišice zaščitijo ob napadu. Energija lahko tudi odteka, če se odpiramo, komu podrejamo, pa tudi koga obsojamo, ogovarjamo. Ne posegajmo v osebni prostor (45 do 50 centimetrov) brez dovoljenja. Nekateri nas čutijo šele z dotikom. Receptivni kanali, skozi katere zaznavamo, so lahko vizuelni, slušni, kinestetični (z dotikom), gustatorični (z okusom) in olfaktorični (skozi nos). Če to poznamo, laže pristopimo k osebi. Ko sprejemamo s primarnim kanalom, ostale zapremo. Kinestetiki rabijo gibanje, da lahko zbrano poslušajo, kar je zlasti pomembno v šoli.
Osnove komunikacije malo drugače
1. Vedno komuniciramo: kako si pomagamo, da smo "v dobri formi? Nasmeh, glasba, narava, objem drevesa, misel na kaj lepega, hoja, globoko dihanje, pitje vode, da se pretegnemo, gledamo navzgor, stik z živalmi.
2. Komunikacijska zanka: lahko se predamo sogovorniku z zaupanjem v dobro namero sogovornika ali pa smo usmerjeni na negativne okoliščine. Ko govorimo o dejanju, povemo, kako se ob njem počutimo.
3. Cilj in namen komunikacije: pomiritev, razrešitev. Iskreni moramo biti do sebe in drugih, ne imeti prikritih namenov. Imamo dve potrebi: da se izrazimo in, da smo slišani. Aktivno poslušanje je zelo komplicirana veščina, zlasti, ker smo zasvojeni z ekrani in zasuti z različnimi informacijami. Sogovornika moramo slišati, razumeti, kaj pričakuje od nas. Če česa ne vemo, pravočasno vprašamo.
4. Verbalna in neverbalna komunikacija sta enako pomembni. Molk lahko zelo boli.
5. Kalibracijska zanka: sogovornik nas ničesar ne vpraša, ampak si dogajanje po svoje razloži, oziroma. interpretira. Nato se na podlagi svoje slike oziroma sklepa, ki si ga je ustvaril na podlagi kalibracije (skeniranja) naše nebesedne komunikacije, tudi odzove. Kadar se mi na njegovo reakcijo odzovemo na enak način in se glavni fokus komunikacije preseli na nebesedno raven in kalibriranje, smo se s sogovornikom ujeli v tako imenovano kalibracijsko zanko. Besede so povsem izgubile svojo moč.
6. Samokalibriranje. Otroci se učijo z modeliranjem, posnemanjem v vseh potankostih. V današnjem času pogosto prihaja do kognitivne disonance zaradi informacij, ki so kontradiktorne. Smo v stiski, ker je porušen sistem prav/narobe. Pojavljajo se depresije, anksioznost (tesnoba), nemirna čustva. Vzamimo si čas zase, pojdimo v naravo. V svoj krog spuščajmo samo ljudi, s katerimi se dobro razumemo in informacije, ki so v skladu z nami. Spoštujmo izbiro sočloveka, ga poslušajmo in prepoznajmo njegove stiske. Pomembno je, da smo drug do drugega nevtralni in tolerantni.
Več gradiva o tem.
Zapisala
Romana Ivačič