Pater Gržan
Iz zakladnice preteklosti za obogatitev sedanjosti - 5. 12. 2023
Danes smo gostili patra Karla Gržana. Vedno ga je prijetno poslušati.
Po Marjanovem uvodu, kako po navadi on goste pričaka na parkirišču in je danes zastonj čakal, ker je bil pater pač fant od fare in je prišel zgodaj in ga že čakal v dvorani (saj jo že pozna).
Mihaela Zahrastnik je naša "rožica za vse", ko se nam zdi, da je primerno, da nam zrecitira eno svojo priložnostno pesem. Jih ima vse v glavi in samo malo pobrska po svojih možganih, da najde pravo za izbrano priložnost. Vedno je o naravi svetu, kar se nam dogaja in kako moramo v celoti začutiti svet in vesolje.
Pater Gržan pa nam je govoril predvsem o razumu, ki je z obveznim šolstvom Marije Terezije na koncu pristal na tem, da je pomembno, da vsi polnimo glave s podatki. Pomembno pa je predvsem, da znamo razmišljati s svojo glavo.
Ekonomija je nekaj dobrega, če nadgrajuje življenje. Hermitizem (beseda iz grščine, ki se je iz slovarjev izgubila) pa pomeni ekonomija, ki izkorišča in bogati peščico na račun tistih, ki izginjajo v najhujši revščini.
Grki so gradili znanje tako, da so učencem postavljali vprašanja, ki so jih pripravila do samostojnega razmišljanja in nadgrajevanja učiteljevega znanja. Dober učitelj je bil tisti, ki je učence pripravil do tega, da so bili potem pametnejši od njega.
Vsi veliki geniji so imeli neko "napako" - so bili od drugih vsaj malo drugačni in s tem so lahko prišli do svojega razmišljanja in razvijanja svojega uma. Vsak je po svoje pomemben, tudi tisti, ki misli, da ni. Nekdo je matematik, drugi umetnik ali praktičen človek.
Vedec in vedka sta bila nekoč priznana, kod modreca skupnosti. Da so jih lahko degradirali, so jih preimenovali v Bedanec in Pehta - osebi, ki se ju moramo bati.
Neumen kmet in nora baba je nastalo iz enakega vzgiba, degradirati pridnega človeka, ki ustvarja hrano z znanjem prednikov in mati, ki je skrbela za dom in družino.
Razum mora biti vedno s podporo čustev, občutka za skupnost, sodelovanje, mir, naravo. Nikoli ne v pogledu le vase in le zase.
Na koncu nas je še razveselil z zgodbico o jajčkih. Nekaterim je bila nova, drugi pa smo jo še enkrat podoživeli in se nasmejali.
Prišel je tudi s svojimi knjigami, ki imajo vse res polno dobre vsebine.
Na kratko je tudi omenil njegova mala potočka, ki sta pred kratkim bila mogočna reka.
Fotografije in besedilo: Nevenka Vahtar.
Po Marjanovem uvodu, kako po navadi on goste pričaka na parkirišču in je danes zastonj čakal, ker je bil pater pač fant od fare in je prišel zgodaj in ga že čakal v dvorani (saj jo že pozna).
Mihaela Zahrastnik je naša "rožica za vse", ko se nam zdi, da je primerno, da nam zrecitira eno svojo priložnostno pesem. Jih ima vse v glavi in samo malo pobrska po svojih možganih, da najde pravo za izbrano priložnost. Vedno je o naravi svetu, kar se nam dogaja in kako moramo v celoti začutiti svet in vesolje.
Pater Gržan pa nam je govoril predvsem o razumu, ki je z obveznim šolstvom Marije Terezije na koncu pristal na tem, da je pomembno, da vsi polnimo glave s podatki. Pomembno pa je predvsem, da znamo razmišljati s svojo glavo.
Ekonomija je nekaj dobrega, če nadgrajuje življenje. Hermitizem (beseda iz grščine, ki se je iz slovarjev izgubila) pa pomeni ekonomija, ki izkorišča in bogati peščico na račun tistih, ki izginjajo v najhujši revščini.
Grki so gradili znanje tako, da so učencem postavljali vprašanja, ki so jih pripravila do samostojnega razmišljanja in nadgrajevanja učiteljevega znanja. Dober učitelj je bil tisti, ki je učence pripravil do tega, da so bili potem pametnejši od njega.
Vsi veliki geniji so imeli neko "napako" - so bili od drugih vsaj malo drugačni in s tem so lahko prišli do svojega razmišljanja in razvijanja svojega uma. Vsak je po svoje pomemben, tudi tisti, ki misli, da ni. Nekdo je matematik, drugi umetnik ali praktičen človek.
Vedec in vedka sta bila nekoč priznana, kod modreca skupnosti. Da so jih lahko degradirali, so jih preimenovali v Bedanec in Pehta - osebi, ki se ju moramo bati.
Neumen kmet in nora baba je nastalo iz enakega vzgiba, degradirati pridnega človeka, ki ustvarja hrano z znanjem prednikov in mati, ki je skrbela za dom in družino.
Razum mora biti vedno s podporo čustev, občutka za skupnost, sodelovanje, mir, naravo. Nikoli ne v pogledu le vase in le zase.
Na koncu nas je še razveselil z zgodbico o jajčkih. Nekaterim je bila nova, drugi pa smo jo še enkrat podoživeli in se nasmejali.
Prišel je tudi s svojimi knjigami, ki imajo vse res polno dobre vsebine.
Na kratko je tudi omenil njegova mala potočka, ki sta pred kratkim bila mogočna reka.
Fotografije in besedilo: Nevenka Vahtar.
