Predstava Hrup za odrom - 28. 1. 2025
U3 v Drami Ljubljana - Hrup za odrom - predstava je bila z 10 minutnim odmorom vred dolga 2 uri in 40 min.
Dobro je iti tudi v glavno mesto, da vidiš, kakšne predstave delajo profesionalci. V glavnem smo bili zadovoljni.
Jaz bi vseeno imela eno opažanje - glede na podano vsebino, bi bila predstava lahko normalno dolga.
Naš abonma smo združili s srednješolci, kar je super. A nekdo iz Drame bi moral sesti v 13. in 14. vrsto, ki sta že bolj pod stropom in tako sam ugotoviti, da je potrebno povečati prezračevanje in tudi pri polni dvorani malo zmanjšati gretje. Ko sem prijateljem omenila, da me tišči v glavo (res je bil vremensko neugoden dan), so mi potrdili, da imajo tudi oni s tem težavo. Zato bi bilo primerno moje priporočilo, da nas starejše, ki imamo lahko zdravstvene težave, dajo v nižje vrste.
Sama pa imam rada ob kulturnem dogodku še mali dodatek - tokrat postanek na priboljšku v Kavarni Union.
Sama sem kar lepo zvozila včerajšnje "aprilsko vreme" - ob koncu predstave sem uspela priti do avtobusne postaje brez dežnika, čeprav se je ulila res huda ploha z močnim vetrom. Čez 20 minut je bilo vse mimo in sem minimalno potrebovala dežnik. Vmes pa je sijalo sonce. Za konec potepanja po Ljubljani pa še mavrica.
Besedilo in posnetki Nevenka Vahtar.
Dva posnetka: spletna stran Drame.
Dobro je iti tudi v glavno mesto, da vidiš, kakšne predstave delajo profesionalci. V glavnem smo bili zadovoljni.
Jaz bi vseeno imela eno opažanje - glede na podano vsebino, bi bila predstava lahko normalno dolga.
Naš abonma smo združili s srednješolci, kar je super. A nekdo iz Drame bi moral sesti v 13. in 14. vrsto, ki sta že bolj pod stropom in tako sam ugotoviti, da je potrebno povečati prezračevanje in tudi pri polni dvorani malo zmanjšati gretje. Ko sem prijateljem omenila, da me tišči v glavo (res je bil vremensko neugoden dan), so mi potrdili, da imajo tudi oni s tem težavo. Zato bi bilo primerno moje priporočilo, da nas starejše, ki imamo lahko zdravstvene težave, dajo v nižje vrste.
Sama pa imam rada ob kulturnem dogodku še mali dodatek - tokrat postanek na priboljšku v Kavarni Union.
Sama sem kar lepo zvozila včerajšnje "aprilsko vreme" - ob koncu predstave sem uspela priti do avtobusne postaje brez dežnika, čeprav se je ulila res huda ploha z močnim vetrom. Čez 20 minut je bilo vse mimo in sem minimalno potrebovala dežnik. Vmes pa je sijalo sonce. Za konec potepanja po Ljubljani pa še mavrica.
Besedilo in posnetki Nevenka Vahtar.
Dva posnetka: spletna stran Drame.
Michael Frayn
Hrup za odrom
Lloyd: Poslušajte. Če smo že ustavili. Okej. Dva dni je trajalo, da smo postavili sceno, torej nimamo časa za generalko. Brez skrbi. Predstavljajte si, da je premiera generalka. Samo če lahko gremo zdaj enkrat skoz zaradi vrat pa sardin. To je tudi edini smisel te igre. Vrata pa sardine. Prinašanje – odnašanje. Prineseš sardine na oder – odneseš sardine z odra. To je farsa. To je teater. To je življenje.
Hrup za odrom je nostalgična balada o gledališču, ki ga ni (več), in to v času, ko niti ne vemo, kaj bo z gledališčem v prihodnosti. Igra v igri, ki jo odlikujejo situacijski zapleti in bravurozna komika, pokaže nastajanje in izvedbo gledališke uprizoritve. Kaotični momenti in tipizirane osebe se napajajo pri najboljši tradiciji minuciozno zgrajenih bulvark in s satiričnim humorjem pripovedujejo o časih, ki so minili, o gledališču, ki je prisotno le kot spomin preteklosti, izgubljeni ideal.
Hrup za odrom
Lloyd: Poslušajte. Če smo že ustavili. Okej. Dva dni je trajalo, da smo postavili sceno, torej nimamo časa za generalko. Brez skrbi. Predstavljajte si, da je premiera generalka. Samo če lahko gremo zdaj enkrat skoz zaradi vrat pa sardin. To je tudi edini smisel te igre. Vrata pa sardine. Prinašanje – odnašanje. Prineseš sardine na oder – odneseš sardine z odra. To je farsa. To je teater. To je življenje.
Hrup za odrom je nostalgična balada o gledališču, ki ga ni (več), in to v času, ko niti ne vemo, kaj bo z gledališčem v prihodnosti. Igra v igri, ki jo odlikujejo situacijski zapleti in bravurozna komika, pokaže nastajanje in izvedbo gledališke uprizoritve. Kaotični momenti in tipizirane osebe se napajajo pri najboljši tradiciji minuciozno zgrajenih bulvark in s satiričnim humorjem pripovedujejo o časih, ki so minili, o gledališču, ki je prisotno le kot spomin preteklosti, izgubljeni ideal.
Režiserka
Ivana Djilas
Ivana Djilas
