Predstavitev slušatelja: Ivan Cajner - 11. 2. 2014
Prav prijetno sva poklepetala o njegovem otroštvu na Okiču, osnovni šoli v Boštanju, nadaljnjem šolanju v vojaški šoli Rajlovac pri Sarajevu, letališču Željina pri Bihaću, kjer je najprej služboval. O dodatnem šolanju, ki ga je sam želel, pa ga je vojska preusmerila drugače. Premestitev v Ljubljano in končno prebeg iz JLA ob osamosvajanju.
Njegova zadolžitev so bili radarji, za kar se je šolal. Za te potrebe je bil tudi večkrat na dodatnih šolanjih. Dejstvo, da je uradno vojak, ga je motilo, saj se kot tak sam ne čuti. Tudi služba mu je s svojo specifičnostjo to omogočala. Tako nam je tudi bolj obširno predstavil, kaj so radarji in da je bila njegova zadolžitev ugotavljanje v vertikalni liniji – torej kje se v zraku kdo nahaja na določeni višini.
Ponosen je na svoja dva sinova, ki sta oba zaposlena v vojski. Ima tudi že tri vnuke, ki so mu v veselje. Sedaj pa mu je lepo tudi ob prijateljici Angeli.
Otroške igrače, ki so si jih delali sami so mu lep spomin, ki pa ga zna tudi obuditi. V veselje so mu ptice v domačem okolju. Rad se tudi udejstvuje v kraju, tudi kot lokalni vodič.
Na predstavitev pa je povabil tudi sina z njegovim ansamblom Florijan, ki so popestrili dogodek.
Celo predstavitev je spremljal Vinko Šeško z Ivanovimi slikami, ki jih ravno ni veliko. Zato smo izbrali še fotografije krajev, ki so bili postaje na Ivanovi poti.
Za konec nas je Ivan povabil še v spodnji bife, kjer nam je pripravil svojo pogostitev. Za konec je ansambel še povabil na ples in sva zaplesala, saj odlično pleše (družili so se s šolo medicinskih sester in so bili zato deležni tudi plesnih vaj za valeto).
Nevenka Vahtar
Fotoreportaža Jelke Krošelj:
Njegova zadolžitev so bili radarji, za kar se je šolal. Za te potrebe je bil tudi večkrat na dodatnih šolanjih. Dejstvo, da je uradno vojak, ga je motilo, saj se kot tak sam ne čuti. Tudi služba mu je s svojo specifičnostjo to omogočala. Tako nam je tudi bolj obširno predstavil, kaj so radarji in da je bila njegova zadolžitev ugotavljanje v vertikalni liniji – torej kje se v zraku kdo nahaja na določeni višini.
Ponosen je na svoja dva sinova, ki sta oba zaposlena v vojski. Ima tudi že tri vnuke, ki so mu v veselje. Sedaj pa mu je lepo tudi ob prijateljici Angeli.
Otroške igrače, ki so si jih delali sami so mu lep spomin, ki pa ga zna tudi obuditi. V veselje so mu ptice v domačem okolju. Rad se tudi udejstvuje v kraju, tudi kot lokalni vodič.
Na predstavitev pa je povabil tudi sina z njegovim ansamblom Florijan, ki so popestrili dogodek.
Celo predstavitev je spremljal Vinko Šeško z Ivanovimi slikami, ki jih ravno ni veliko. Zato smo izbrali še fotografije krajev, ki so bili postaje na Ivanovi poti.
Za konec nas je Ivan povabil še v spodnji bife, kjer nam je pripravil svojo pogostitev. Za konec je ansambel še povabil na ples in sva zaplesala, saj odlično pleše (družili so se s šolo medicinskih sester in so bili zato deležni tudi plesnih vaj za valeto).
Nevenka Vahtar
Fotoreportaža Jelke Krošelj: