Prešna Loka in Ajdovski gradec - 26. 11. 2014
Več posnetkov Vinka Šeška.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Tokrat nas je 15. Ko preverimo, koga moramo še počakati in ugotovimo, da smo vsi, se odpravimo.
Meglen dan ne obeta sonca. Razdelimo se po avtomobilih in se odpeljemo do odcepa za Dobje. Ireno poberemo pri Vrtači.
Ker je precej mokro, se držimo ceste, kolikor gre.
Najprej si gremo pogledat rob, ki si ga je Ljubo pogledal s patrom Gržanom.
Dobje – to je rob, ki deli travnike od gozda v smeri poti na Prešno Loko. Listja je kar dosti – težava pa je predvsem z razmočeno ilovnato zemljo, ki je spolzka, tako se je za vzpon ponekod potrebno potruditi.
Cela skupina smo šli za Ljubom. Vinko pa je potem ugotovil, da bi bilo dobro, da bi se sprehodili po travniku in se tudi vmes ustavili, ker je bilo kaj videti – to nam je ostalo za drugič. Vinkova ugotovitev je bila, da so verjetno ostanki stavb, ki so na tem robu »vtisnjeni v hrib«, bile nekoč zidanice in po njegovi oceni od bolj premožnih vinogradnikov. Potrebno bi bilo koga povprašati.
Jugovzhodno se nam pokaže pogled na Žigrski Vrh.
S Prešne Loke pa se vidi na Sv. Rok in Žurkov Dol. Naprej se vidi Žabjek in Šetenje - v cerkvi je slika požara na sevniškem gradu.
Križišče s kapelico je zanimivo, ker je bil tu smerokaz za destinacije po svetu, kot na primer Moskva.
Del poti je bil tudi po Sevniški planinski poti.
S Konjske Glave se vidi na Veliki Vrh in Ajdovski gradec.
Po krajšem sprehodu prispemo na Ajdovski gradec s spodnje strani. Tu nam Ljubo razloži, da so še nižje odkrili, da se tu skriva še veliko – menda več, kot je že odkrito, kar bodo začeli izkopavati, ko bo za to denar.
Na poti odkrijemo tudi figo, ki ima kar veliko lepih plodov. Poizkusili smo jih in so bili kar dobri za ta letni čas.
Cvetja res ni bilo veliko – le kak zapoznelec. So bili pa zanimivi listi, gobice in tudi stena skal, ki je delovala kot da je cel breg v belem cvetju.
Kavica je bila z zaključkom pri Špici okrog 12.00.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Tokrat nas je 15. Ko preverimo, koga moramo še počakati in ugotovimo, da smo vsi, se odpravimo.
Meglen dan ne obeta sonca. Razdelimo se po avtomobilih in se odpeljemo do odcepa za Dobje. Ireno poberemo pri Vrtači.
Ker je precej mokro, se držimo ceste, kolikor gre.
Najprej si gremo pogledat rob, ki si ga je Ljubo pogledal s patrom Gržanom.
Dobje – to je rob, ki deli travnike od gozda v smeri poti na Prešno Loko. Listja je kar dosti – težava pa je predvsem z razmočeno ilovnato zemljo, ki je spolzka, tako se je za vzpon ponekod potrebno potruditi.
Cela skupina smo šli za Ljubom. Vinko pa je potem ugotovil, da bi bilo dobro, da bi se sprehodili po travniku in se tudi vmes ustavili, ker je bilo kaj videti – to nam je ostalo za drugič. Vinkova ugotovitev je bila, da so verjetno ostanki stavb, ki so na tem robu »vtisnjeni v hrib«, bile nekoč zidanice in po njegovi oceni od bolj premožnih vinogradnikov. Potrebno bi bilo koga povprašati.
Jugovzhodno se nam pokaže pogled na Žigrski Vrh.
S Prešne Loke pa se vidi na Sv. Rok in Žurkov Dol. Naprej se vidi Žabjek in Šetenje - v cerkvi je slika požara na sevniškem gradu.
Križišče s kapelico je zanimivo, ker je bil tu smerokaz za destinacije po svetu, kot na primer Moskva.
Del poti je bil tudi po Sevniški planinski poti.
S Konjske Glave se vidi na Veliki Vrh in Ajdovski gradec.
Po krajšem sprehodu prispemo na Ajdovski gradec s spodnje strani. Tu nam Ljubo razloži, da so še nižje odkrili, da se tu skriva še veliko – menda več, kot je že odkrito, kar bodo začeli izkopavati, ko bo za to denar.
Na poti odkrijemo tudi figo, ki ima kar veliko lepih plodov. Poizkusili smo jih in so bili kar dobri za ta letni čas.
Cvetja res ni bilo veliko – le kak zapoznelec. So bili pa zanimivi listi, gobice in tudi stena skal, ki je delovala kot da je cel breg v belem cvetju.
Kavica je bila z zaključkom pri Špici okrog 12.00.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar