Prireditev ob kulturnem prazniku - 5. 2. 2019
Danes nas je za »dobro jutro« pozdravil Riko Černigoj s par obvestili.
Še v informativnem delu pa sem še enkrat povabila člane in članice na druženje ob plesu ob spremljavi glasbe, ki se je slišala v dvorani:
Najprej bi vam zaupala zanimivost – glasba, ki jo ravnokar poslušate je na CD-ju z naslovom Naših 280 let. Jaz sem ga dobila v dar, ko so 4 gospodje imeli še kako leto več in - prijatelji iz mladosti - še vedno igrali in nastopali. Danes pa jih ima bobnar že čez 90.
Ob tej glasbi se spomnim poletnih sprehodov ob morju, ko me je ta glasba pri mojih cca 5 letih prvič povabila na plesišče in še vedno rada plešem.
To je uvod v moje povabilo, da se nam pri družabnih srečanjih ob plesu v četrtek pridružite.
Prejšnji teden smo se srečali prvič in nas 6 je ugotovilo, da nas je lahko še kaj več, ko se prostor temu primerno pospravi. O tem ste že lahko brali tisti, ki imate računalnik.
Ob tem tudi za korajžo – želim omeniti – da, če so omenjeni gospodje imeli korajžo posneti svoje igranje pri naših letih in v tem neizmerno uživati, lahko tudi mi tako uživamo ob plesu, ne glede na ubranost korakov.
Da boste moj pogled bolje razumeli še moja pesmica, ki vas mogoče odnese tudi v vašo mladost – naših 20, ko je v nas pela pomlad, ko je v nas pela vsaka naša celica – ali pa sem to doživljala le jaz?! Danes takih plesov praktično ni več ne v naših krajih, ne na morju in še posebno ne za naša leta.
A mi imamo svoje prostore in si del tega lahko pričaramo.
Nato je sledila pripravljena proslava.
Pričela se je z govorom Andreje Klajn , ki nas je nagovorila ob prazniku. Ona nam je tudi pripeljala mladinsko gledališko skupino iz Vrhovega, ki nam je pomembnost praznika skušala približati skozi pogled naših pomembnih umetnikov, skozi vodilno vlogo igre – jaz sem jo poimenovala »vila kultura«, ki skuša spodbuditi mlade k razmišljanju o slovenstvu in kulturi ter o lepem slovenskem jeziku – pisani in govorjeni besedi.
V njihovo predstavo pa so povezali s točkami GŠ Sevnica (klavir, flavta, klarinet, violina, citre) in našim pevskim zborom U3nek in z njimi tudi glasbo, ki se povezuje z našo kulturo – naše narodne.
Tako osrednji lik pleše svoj ples »prebujanja« mladih, »žalostno spoznava« odzive mladih, ki sploh ne želijo stika z našo kulturo, saj jih vleče telefon, ki jim je stalno pri ali kar v roki. V slengu jim je več angleščine kot slovenščine. Pomemben je le njihov ego – »le jaz na selfiju«.
Potem mladi preidejo še na temo begunci – se razdelijo na dva različno misleča tabora – se skregajo – a pozitivno usmerjena skupina jih le prepriča o lepoti prijateljstva in druženja.
Zaključijo z lepim recitalom in glavnim sporočilom naše Zdravljice.
Naš aplavz je dal čutiti nastopajočim, da smo z njihovim nastopom resnično zadovoljni. To je še potrdil naš predsednik Sašo Jejčič, ko se je vsem nastopajočim še posebej zahvalil z malo pozornostjo. Še posebej je poudaril izbrane teme, ki so se nas dotaknile.
Zapisala Nevenka Vahtar
Še v informativnem delu pa sem še enkrat povabila člane in članice na druženje ob plesu ob spremljavi glasbe, ki se je slišala v dvorani:
Najprej bi vam zaupala zanimivost – glasba, ki jo ravnokar poslušate je na CD-ju z naslovom Naših 280 let. Jaz sem ga dobila v dar, ko so 4 gospodje imeli še kako leto več in - prijatelji iz mladosti - še vedno igrali in nastopali. Danes pa jih ima bobnar že čez 90.
Ob tej glasbi se spomnim poletnih sprehodov ob morju, ko me je ta glasba pri mojih cca 5 letih prvič povabila na plesišče in še vedno rada plešem.
To je uvod v moje povabilo, da se nam pri družabnih srečanjih ob plesu v četrtek pridružite.
Prejšnji teden smo se srečali prvič in nas 6 je ugotovilo, da nas je lahko še kaj več, ko se prostor temu primerno pospravi. O tem ste že lahko brali tisti, ki imate računalnik.
Ob tem tudi za korajžo – želim omeniti – da, če so omenjeni gospodje imeli korajžo posneti svoje igranje pri naših letih in v tem neizmerno uživati, lahko tudi mi tako uživamo ob plesu, ne glede na ubranost korakov.
Da boste moj pogled bolje razumeli še moja pesmica, ki vas mogoče odnese tudi v vašo mladost – naših 20, ko je v nas pela pomlad, ko je v nas pela vsaka naša celica – ali pa sem to doživljala le jaz?! Danes takih plesov praktično ni več ne v naših krajih, ne na morju in še posebno ne za naša leta.
A mi imamo svoje prostore in si del tega lahko pričaramo.
Nato je sledila pripravljena proslava.
Pričela se je z govorom Andreje Klajn , ki nas je nagovorila ob prazniku. Ona nam je tudi pripeljala mladinsko gledališko skupino iz Vrhovega, ki nam je pomembnost praznika skušala približati skozi pogled naših pomembnih umetnikov, skozi vodilno vlogo igre – jaz sem jo poimenovala »vila kultura«, ki skuša spodbuditi mlade k razmišljanju o slovenstvu in kulturi ter o lepem slovenskem jeziku – pisani in govorjeni besedi.
V njihovo predstavo pa so povezali s točkami GŠ Sevnica (klavir, flavta, klarinet, violina, citre) in našim pevskim zborom U3nek in z njimi tudi glasbo, ki se povezuje z našo kulturo – naše narodne.
Tako osrednji lik pleše svoj ples »prebujanja« mladih, »žalostno spoznava« odzive mladih, ki sploh ne želijo stika z našo kulturo, saj jih vleče telefon, ki jim je stalno pri ali kar v roki. V slengu jim je več angleščine kot slovenščine. Pomemben je le njihov ego – »le jaz na selfiju«.
Potem mladi preidejo še na temo begunci – se razdelijo na dva različno misleča tabora – se skregajo – a pozitivno usmerjena skupina jih le prepriča o lepoti prijateljstva in druženja.
Zaključijo z lepim recitalom in glavnim sporočilom naše Zdravljice.
Naš aplavz je dal čutiti nastopajočim, da smo z njihovim nastopom resnično zadovoljni. To je še potrdil naš predsednik Sašo Jejčič, ko se je vsem nastopajočim še posebej zahvalil z malo pozornostjo. Še posebej je poudaril izbrane teme, ki so se nas dotaknile.
Zapisala Nevenka Vahtar