Prof. dr. Vasilka Sancin: Človekove pravice - 3. 12. 2019
Več posnetkov Janje Kolar.
Članica Odbora Združenih narodov za človekove pravice
Mednarodna pravna strokovnjakinja
Članica Odbora Združenih narodov za človekove pravice
Mednarodna pravna strokovnjakinja
Izr. prof. dr. Vasilka Sancin, univ. dipl. prav. je strokovnjakinja za mednarodno pravo na Pravna fakulteta. Deluje raziskovalno in pedagoško. Je predstojnica katedre za pravo.
Je počaščena, da je bila povabljena.
10.12. je dan Človekovih pravic. Eleanor Roosevelt – prva dama ZDA – je odigrala pri tem pomembno – odločilno vlogo, ko se je pripravilo osnutek za sprejem v ZN. Najprej je to bilo sprejeto kot moralna zaveza. Večina držav je to želela imeti še naprej le kot notranjo zadevo svoje države. Narodi so začutili potrebo po sodelovanju in s tem preprečevanju konfliktov.
Leta 1945 se je sprejelo temeljni akt ZN in naj bi že v temeljni akt te pravice vključili.
Leta 1948 – Univerzalna deklaracija otrokovih pravic – splošna – po slovensko, kae pa se njej zdi, da ne pove pomen v celoti. Vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva so vpisana v mednarodni pakt. To deklaracijo vsebuje Mednarodna pogodba. A šele 1976 začne delovati in imamo srečo, da pri nas velja že od 1953, kar za drugod ni veljalo.
Azija nima nobene zavezujoče odredbe. Kitajska ni pogodbenica. A dejstvo je, da ne spoštujejo najosnovnejših pravic. To je za njo velik problem, saj delijo vsako pravico posebej – državljansko in politično ter socialno in kulturno. Delitev se odraža na delitev nadzora – odbor za človekove pravice po posameznih odborih. Na drugih se z Oberijskim protokolom določi, da se na ekonomskem dogaja rasna diskriminacija:
- Žensk, otrok
- Mučenja
- Invalidi
- Delavci migranti.
Odbori za pregledovanje izvrševanja pogodb. Čilska predstavnica. Poleg odborov tudi Svet za človekove pravice, ki je politični – ne sprejem zavezujočih odločitev. Odbori pa pravno delujejo – načelo dobre vere – vodi narode v delovanju.
Periodični pregledi nastanejo, ko je ugotovljeno koruptivno delovanje. Od 2006 pregledujejo vse članice. Čas za pregled ene države je nekaj ur. Iz dokumentov in vprašanj – odgovorov - se ugotavlja stanje. Tudi tu se kažejo »prijatelji«. Nato dobi država priporočila glede na ugotovljeno. Priporočila se morajo prevesti v domači jezik in nato se naloge porazdelijo po ministerstvih.
Vse organizacije, člani za človekove pravice in ta komisija se s tem ukvarja. Vsi odbori, ki imajo to tematiko pričakujejo poročanje države – da poročajo o svojih reakcijah. Tega je ogromno in se ne dogaja. Naslednje leto iščejo učinkovitejši sistem te teme.
Države pa tudi niso vestne pri plačevanju članarin za ZN. V ZN je tokrat prvič v zgodovini nastala finančna kriza. ZDA ima tako velik delež obveznosti, da sama lahko ohromi delovanje ZN.
ZN – deluje na področjih:
- Varnost in mir
- Gospodarstvo
- Človekove pravice.
Odbor v katerem je ima seje, ki trajajo 4 tedne in 1 predteden, za individualne probleme.
To delo je »pro bono«. ZN zagotavlja le dnevnico za prenočišče in hrano. Njej je v veliko veselje, da lahko to dela. Na vsaki seji se pregleda po 6 držav, a nimajo vzvoda, da jih v kaj prisilijo. Obstaja le konstruktiven dialog. Problem – če predstavnik države preveč obljubi, doma izgubi službo.
Običajen povzetek je 25 – 30 opažanj, kaj naj država naredi do naslednjega srečanja. Navedejo tudi 3 točke – kaj je za pohitet. Dobro je, če je možno, da gre kdo pogledati na teren. Ta vidik je odvisen od civilne družbe. Posebna organizacija poizkuša to urediti. Ona je bila v Kazahstanu. Država je pripravljena za dialog. Oni imajo pogled v vsak sodni postopek v državi prek ekrana. Ta nadzor pa postavi pod vprašaj sodnikovo nepristranost in samostojnost.
Po državah je problem mirnega zbiranja. Ta pravica je večkrat kršena.
Druga pomembna zadeva – posameznik se lahko pritoži, če je v svoji državi ne more več pritožiti – če je doma izkoristil vse možnosti. Slovenija ima 1 tak primer. Zanimivo, da je v Sloveniji to prvi primer. EU sodišče v Strazburgu se več uporablja. Lahko pa tudi po tem prideš na Odbor z izpolnjenim obrazcem. Lahko se pritožiš tudi sam z jasnimi podatki kdo si in da si izčrpal vse možnosti, da sistem ni deloval učinkovito. Posameznik lahko tudi zaprosi za začasen ukrep v primeru npr. deportacije- zaradi zavrnjene prošnje za azil – Danska, Švedska. Tudi zaradi strahu smrti, mučenja. Te države so sicer napredne v teh primerih. Pri njih že sedaj dobro delujejo in se nič ne sliši na to temo. Nekatere države to možnost niti ne sprejemajo.
Generalni komentarji pravic – kako se mora delovati:
6. člen – pravica do življenja, do dostojanstvenega življenja vključno z zdravim življenjskim okoljem. Individualna pritožba iz Paragvaja – škropljenje polj z nevarnimi škropivi – pravica do življenja. 1. primer z okoljskim primerom. Splošni komentar se sedaj lahko uporabi v ostalih takih sodnih praksah.
21.člen – pravica do zbiranja – veliko se dogaja na spletu. Vprašanje – zbiranje na spletnih forumih? Možno je internetno organizirano zbiranje. A država lahko prepove?! fizično zbiranje. Problem prekomerne in prevelike uporabe sile – kje so meje?
Naslednji komentar – pravica do zasebnosti. Ko se odloči za individualno odločbo – 180 dni za rešitev in odgovor to tudi pregledujejo. Eni delajo resno, drugi z zamudami.
Odbor je sprejel odločitev, da bodo pregledovali po 8 držav. Če katera ne pride, jo bodo pregledali v njeni odsotnosti. A plačevanje članarin ostaja problem. Drugi odbori se nanašajo na njihove odločitve.
Prva dama Eleanor Roosevelt je bila prva. Upamo, da bi tako delovala tudi sedanja.
Ona deluje v Ženevi – kaj pa sedež ZN? - so štirje: NY, Ženeva, Nairobi, Dunaj.
Slovenci smo od »hudiča« - na svetovnih vprašanjih smo uspešni. Oktobra 1. mesto - 1. svetovno vesoljsko pravo. Večkrat bi morali »vkup stopiti«.
1. Mir in varnost
2. Človekove pravice, razvoj
3. Tehnologija in vesolje – Dunaj
4. Varstvo okolja.
Indija je velika. Država ima veliko izzivov. A nimajo kandidata v tej državi. Azija je slabo zastopana v Odboru ( 18 članov – le 1-2 iz Azije – iz Japonske).
Azilant – posamezen primer – ko vloži pritožbo, istočasno začasen ukrep. Takrat se začasni ukrep takoj določi in potem primer čaka na rešitev primera. To je za azilanta ugodnao. Država pa včasih hitro ukrepa in ko je že deportiran ta država več ni odgovorna za to osebo. A iz države, kjer je tej osebi ogroženo šivljenje, ga potem ne želi izročiti.
Stanje pravic žensk – za to je poseben odbor, ki deluje po priporočilih, ki jih izdajo je tudi priporočilo o zastopanosti žensk v EU. V Afriki pa je problem velika – do 80% umrljivost žensk na porodu.
Obstajajo zelo različna vprašanja o pravicah žensk.
Migranti – državna poročila, poročila urada in nevladnih organizacij – naredi se poseben sestanek z vsemi. Približuje se sestanek s Hrvaško in bo tudi ta tema na sestanku.
Islamske države – pravice žensk – države so dale izjavo, da se bo to obravnavalo v skladu s šeriatskim pravom – s tem pa so v kršitvi pogodbe. Počasi ase spreminjajo.
Pravice žensk in otrok gredo pri nas že predaleč. Kako si to mi razlagamo.
Azil – presoja vrnitve – družina.
Svoboda govora – se upošteva vse vidike – okoliščine – tudi drugo – prizadeto stran.
Kup komisij in odborov – ni v naši pristojnosti. Kje so v globalu? Vaši vzvodi – da se nekdo za napačno odločitev kaznuje. Odsotnost sankcijskega režima – če država ne deluje. VS ima 15 članov – je edini, ki sprejme ukrepe, ki so zavezujoči, a 5 članic ima pravico veta, zato ni učinkovite možnosti za prisilo. Ni mehanizma za sankcioniranje velikih. Statistično pa velika večina držav spoštuje pravila. Dokler pa se 5 velikih samih ne bo začelo podrejati pravilom?! Izključitev je možna a slabša rešitev, saj dokler so skupaj je možna komunikacija. Če primerjamo vse resolucije in kaj EU zahteva od Slovenije vključno z žicami. Kako se rešujejo ti problemi. To se rešuje znotraj države. Volivci podpirajo določeno politiko. Zakon o tujcih in takojšnjem vračanju je v nasprotju z mednarodnim pravom. Azilanti pa delujejo v nasprotju z našim pravom. Domač pravni red se mora spoštovati. Status begunca – se ga ne sme vrniti, če ga to ogroža. Migrantsko stanje v EU- vračanje v drugo EU državo je že problem.
Kako begunec lahko dokazuje svojo težavo. Večina je iz Avganistana – tam je problem menjave vere – odpoved islamu = smrt. Osebe z zdravstvenimi težavami, ki jih doma ne morejo rešiti. In kombinacija le teh. po konvenciji samo zaradi strahu pred preganjanji. Utemeljen strah o kršenju življenjskih pravic.
Ekonomski migranti niso begunci.
Okoljski begunci na Tihomorskih otokih – 7 let skriti v Avstraliji – družini se rodijo 3 otroci v razvitem okolju – očeta odkrijejo – vrnejo na otoke celo družino – otrok takoj zboli, ker ni navajen na tiste razmere. Izgon – prošnja za azil je bila zavrnjena. Vprašanje spretnosti oseb, ki se pritožujejo. Tu se niso znasli pritožiti nad problemom otrok – pravice do življenja. Pomembna je. Predstavitev. V odločitvi je zapisano, da to več ni humano – vračati v potapljajočo državo. Kdaj se bo to zgodilo – kdaj nastopi ta točka problema. V odboru se išče konsenz.
Problem splava – različni odzivi.
eU – problem – je zaskrbljujoče – genocid. Določeni znaki, ki so značilnost 30 let in so pripeljali do 2.sv.v. ZDA izstopile iz političnega programa a ne iz njihovega odbora.
ZN so prevzele postave Društva narodov.
Kako doseči, da kot država ne prodajamo vodo. Država ima dolžnost obvarovati našo vodo.
Zapisala Nevenka Vahtar
Je počaščena, da je bila povabljena.
10.12. je dan Človekovih pravic. Eleanor Roosevelt – prva dama ZDA – je odigrala pri tem pomembno – odločilno vlogo, ko se je pripravilo osnutek za sprejem v ZN. Najprej je to bilo sprejeto kot moralna zaveza. Večina držav je to želela imeti še naprej le kot notranjo zadevo svoje države. Narodi so začutili potrebo po sodelovanju in s tem preprečevanju konfliktov.
Leta 1945 se je sprejelo temeljni akt ZN in naj bi že v temeljni akt te pravice vključili.
Leta 1948 – Univerzalna deklaracija otrokovih pravic – splošna – po slovensko, kae pa se njej zdi, da ne pove pomen v celoti. Vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva so vpisana v mednarodni pakt. To deklaracijo vsebuje Mednarodna pogodba. A šele 1976 začne delovati in imamo srečo, da pri nas velja že od 1953, kar za drugod ni veljalo.
Azija nima nobene zavezujoče odredbe. Kitajska ni pogodbenica. A dejstvo je, da ne spoštujejo najosnovnejših pravic. To je za njo velik problem, saj delijo vsako pravico posebej – državljansko in politično ter socialno in kulturno. Delitev se odraža na delitev nadzora – odbor za človekove pravice po posameznih odborih. Na drugih se z Oberijskim protokolom določi, da se na ekonomskem dogaja rasna diskriminacija:
- Žensk, otrok
- Mučenja
- Invalidi
- Delavci migranti.
Odbori za pregledovanje izvrševanja pogodb. Čilska predstavnica. Poleg odborov tudi Svet za človekove pravice, ki je politični – ne sprejem zavezujočih odločitev. Odbori pa pravno delujejo – načelo dobre vere – vodi narode v delovanju.
Periodični pregledi nastanejo, ko je ugotovljeno koruptivno delovanje. Od 2006 pregledujejo vse članice. Čas za pregled ene države je nekaj ur. Iz dokumentov in vprašanj – odgovorov - se ugotavlja stanje. Tudi tu se kažejo »prijatelji«. Nato dobi država priporočila glede na ugotovljeno. Priporočila se morajo prevesti v domači jezik in nato se naloge porazdelijo po ministerstvih.
Vse organizacije, člani za človekove pravice in ta komisija se s tem ukvarja. Vsi odbori, ki imajo to tematiko pričakujejo poročanje države – da poročajo o svojih reakcijah. Tega je ogromno in se ne dogaja. Naslednje leto iščejo učinkovitejši sistem te teme.
Države pa tudi niso vestne pri plačevanju članarin za ZN. V ZN je tokrat prvič v zgodovini nastala finančna kriza. ZDA ima tako velik delež obveznosti, da sama lahko ohromi delovanje ZN.
ZN – deluje na področjih:
- Varnost in mir
- Gospodarstvo
- Človekove pravice.
Odbor v katerem je ima seje, ki trajajo 4 tedne in 1 predteden, za individualne probleme.
To delo je »pro bono«. ZN zagotavlja le dnevnico za prenočišče in hrano. Njej je v veliko veselje, da lahko to dela. Na vsaki seji se pregleda po 6 držav, a nimajo vzvoda, da jih v kaj prisilijo. Obstaja le konstruktiven dialog. Problem – če predstavnik države preveč obljubi, doma izgubi službo.
Običajen povzetek je 25 – 30 opažanj, kaj naj država naredi do naslednjega srečanja. Navedejo tudi 3 točke – kaj je za pohitet. Dobro je, če je možno, da gre kdo pogledati na teren. Ta vidik je odvisen od civilne družbe. Posebna organizacija poizkuša to urediti. Ona je bila v Kazahstanu. Država je pripravljena za dialog. Oni imajo pogled v vsak sodni postopek v državi prek ekrana. Ta nadzor pa postavi pod vprašaj sodnikovo nepristranost in samostojnost.
Po državah je problem mirnega zbiranja. Ta pravica je večkrat kršena.
Druga pomembna zadeva – posameznik se lahko pritoži, če je v svoji državi ne more več pritožiti – če je doma izkoristil vse možnosti. Slovenija ima 1 tak primer. Zanimivo, da je v Sloveniji to prvi primer. EU sodišče v Strazburgu se več uporablja. Lahko pa tudi po tem prideš na Odbor z izpolnjenim obrazcem. Lahko se pritožiš tudi sam z jasnimi podatki kdo si in da si izčrpal vse možnosti, da sistem ni deloval učinkovito. Posameznik lahko tudi zaprosi za začasen ukrep v primeru npr. deportacije- zaradi zavrnjene prošnje za azil – Danska, Švedska. Tudi zaradi strahu smrti, mučenja. Te države so sicer napredne v teh primerih. Pri njih že sedaj dobro delujejo in se nič ne sliši na to temo. Nekatere države to možnost niti ne sprejemajo.
Generalni komentarji pravic – kako se mora delovati:
6. člen – pravica do življenja, do dostojanstvenega življenja vključno z zdravim življenjskim okoljem. Individualna pritožba iz Paragvaja – škropljenje polj z nevarnimi škropivi – pravica do življenja. 1. primer z okoljskim primerom. Splošni komentar se sedaj lahko uporabi v ostalih takih sodnih praksah.
21.člen – pravica do zbiranja – veliko se dogaja na spletu. Vprašanje – zbiranje na spletnih forumih? Možno je internetno organizirano zbiranje. A država lahko prepove?! fizično zbiranje. Problem prekomerne in prevelike uporabe sile – kje so meje?
Naslednji komentar – pravica do zasebnosti. Ko se odloči za individualno odločbo – 180 dni za rešitev in odgovor to tudi pregledujejo. Eni delajo resno, drugi z zamudami.
Odbor je sprejel odločitev, da bodo pregledovali po 8 držav. Če katera ne pride, jo bodo pregledali v njeni odsotnosti. A plačevanje članarin ostaja problem. Drugi odbori se nanašajo na njihove odločitve.
Prva dama Eleanor Roosevelt je bila prva. Upamo, da bi tako delovala tudi sedanja.
Ona deluje v Ženevi – kaj pa sedež ZN? - so štirje: NY, Ženeva, Nairobi, Dunaj.
Slovenci smo od »hudiča« - na svetovnih vprašanjih smo uspešni. Oktobra 1. mesto - 1. svetovno vesoljsko pravo. Večkrat bi morali »vkup stopiti«.
1. Mir in varnost
2. Človekove pravice, razvoj
3. Tehnologija in vesolje – Dunaj
4. Varstvo okolja.
Indija je velika. Država ima veliko izzivov. A nimajo kandidata v tej državi. Azija je slabo zastopana v Odboru ( 18 članov – le 1-2 iz Azije – iz Japonske).
Azilant – posamezen primer – ko vloži pritožbo, istočasno začasen ukrep. Takrat se začasni ukrep takoj določi in potem primer čaka na rešitev primera. To je za azilanta ugodnao. Država pa včasih hitro ukrepa in ko je že deportiran ta država več ni odgovorna za to osebo. A iz države, kjer je tej osebi ogroženo šivljenje, ga potem ne želi izročiti.
Stanje pravic žensk – za to je poseben odbor, ki deluje po priporočilih, ki jih izdajo je tudi priporočilo o zastopanosti žensk v EU. V Afriki pa je problem velika – do 80% umrljivost žensk na porodu.
Obstajajo zelo različna vprašanja o pravicah žensk.
Migranti – državna poročila, poročila urada in nevladnih organizacij – naredi se poseben sestanek z vsemi. Približuje se sestanek s Hrvaško in bo tudi ta tema na sestanku.
Islamske države – pravice žensk – države so dale izjavo, da se bo to obravnavalo v skladu s šeriatskim pravom – s tem pa so v kršitvi pogodbe. Počasi ase spreminjajo.
Pravice žensk in otrok gredo pri nas že predaleč. Kako si to mi razlagamo.
Azil – presoja vrnitve – družina.
Svoboda govora – se upošteva vse vidike – okoliščine – tudi drugo – prizadeto stran.
Kup komisij in odborov – ni v naši pristojnosti. Kje so v globalu? Vaši vzvodi – da se nekdo za napačno odločitev kaznuje. Odsotnost sankcijskega režima – če država ne deluje. VS ima 15 članov – je edini, ki sprejme ukrepe, ki so zavezujoči, a 5 članic ima pravico veta, zato ni učinkovite možnosti za prisilo. Ni mehanizma za sankcioniranje velikih. Statistično pa velika večina držav spoštuje pravila. Dokler pa se 5 velikih samih ne bo začelo podrejati pravilom?! Izključitev je možna a slabša rešitev, saj dokler so skupaj je možna komunikacija. Če primerjamo vse resolucije in kaj EU zahteva od Slovenije vključno z žicami. Kako se rešujejo ti problemi. To se rešuje znotraj države. Volivci podpirajo določeno politiko. Zakon o tujcih in takojšnjem vračanju je v nasprotju z mednarodnim pravom. Azilanti pa delujejo v nasprotju z našim pravom. Domač pravni red se mora spoštovati. Status begunca – se ga ne sme vrniti, če ga to ogroža. Migrantsko stanje v EU- vračanje v drugo EU državo je že problem.
Kako begunec lahko dokazuje svojo težavo. Večina je iz Avganistana – tam je problem menjave vere – odpoved islamu = smrt. Osebe z zdravstvenimi težavami, ki jih doma ne morejo rešiti. In kombinacija le teh. po konvenciji samo zaradi strahu pred preganjanji. Utemeljen strah o kršenju življenjskih pravic.
Ekonomski migranti niso begunci.
Okoljski begunci na Tihomorskih otokih – 7 let skriti v Avstraliji – družini se rodijo 3 otroci v razvitem okolju – očeta odkrijejo – vrnejo na otoke celo družino – otrok takoj zboli, ker ni navajen na tiste razmere. Izgon – prošnja za azil je bila zavrnjena. Vprašanje spretnosti oseb, ki se pritožujejo. Tu se niso znasli pritožiti nad problemom otrok – pravice do življenja. Pomembna je. Predstavitev. V odločitvi je zapisano, da to več ni humano – vračati v potapljajočo državo. Kdaj se bo to zgodilo – kdaj nastopi ta točka problema. V odboru se išče konsenz.
Problem splava – različni odzivi.
eU – problem – je zaskrbljujoče – genocid. Določeni znaki, ki so značilnost 30 let in so pripeljali do 2.sv.v. ZDA izstopile iz političnega programa a ne iz njihovega odbora.
ZN so prevzele postave Društva narodov.
Kako doseči, da kot država ne prodajamo vodo. Država ima dolžnost obvarovati našo vodo.
Zapisala Nevenka Vahtar