Na lepše: Pustovanje na Ptuju - 3. 3. 2025
Foto: Stane Mirtič.
POVORKA OTROK IZ VRTCEV, MESTNI STOLP IN ZVONIK CERKVE SV. JURIJA IN KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ
22 (od tega 7 moških) navdušencev nad spoznavanjem svoje domovine, tokrat Ptuja, se nas je z vlakom odpravilo v Maribor. Presedli smo v Rimskih Toplicah, kar nas je zelo presenetilo. Izvedeli smo, da od septembra do junija vozi poseben šolski vlak, ki pelje od Sevnice do Celja in sploh ne ustavi v Zidanem Mostu. Iz MB smo z avtobusom potovali na Ptuj 40 min.
Najprej smo se razveselili 1100 otrok iz vrtcev (tudi iz MB, LJ), ki so s svojimi vzgojiteljicami za ta dan postali ježki, slikarji, note, kuharji, drevesa, vesolje … Ker so tisti iz LJ morali zgodaj na pot, ni čudno, da je kakšen zehal, spet kak drug se je zastrmel v kakšno masko (na primer v mene, ki sem bila žaba), se ustavil in pozabil iti naprej. Prisrčno, polno dobrih in poceni idej. In misel, da so k maski prispevali tudi starši, ki so nekaj popoldnevov šivali kokice na krilca.
Po res velikem številu stopnic smo se vzpeli na mestni stolp in zvonik cerkve sv. Jurija z edinstveno mehansko uro (najstarejše in najdaljše leseno urno nihalo, dolgo kar 21 metrov, in 303-kilogramska utež sta prava svetovna redkost). Ponudil pa se nam je tudi krasen razgled na mesto, Ptujsko jezero, Haloze z Donačko goro in Bočem.
Zvonjenje kurentov nas je začaralo, tako da me sploh niso slišali, ko sem jih povabila v pivnico Zlatorog na okusno pico.
Sledil je še ogled Knjižnice Ivana Potrča v Malem gradu. Temelji stavbe so iz 1376 in v kleti hranijo arheološke ostanke. Knjižnica ima 5 nadstropij, tako da smo ta dan gotovo dosegli rekord v številu prehojenih stopnic. Spoštovanje nas je prevzelo ob ogledu lesenega stropa iz 1710 in ostrešja iz 1766. Občudovanja vredno, da so znali ohraniti to arhitekturo. Pokukali smo še v sobo pisatelja Ivana Potrča in izvedeli nekaj zanimivega o njegovem romanu Na kmetih. Bili smo radovedni in vprašali, če imajo romana naše Sevničanke Urške Klakočar Zupančič. Jasno, da. In v to knjižnico lahko pripeljete knjige, ki vam doma kradejo prostor. Kaj naredijo z njimi? Razdelijo jih po domovih starejših, knjižnih policah, ki se nahajajo po parkih, na avtobusni postaji … Dobra ideja!
In še pot domov: veliko klepeta in novih informacij, saj so se nam pridružili veseli pohodniki iz Šentjanža.
Jelka Slukan
22 (od tega 7 moških) navdušencev nad spoznavanjem svoje domovine, tokrat Ptuja, se nas je z vlakom odpravilo v Maribor. Presedli smo v Rimskih Toplicah, kar nas je zelo presenetilo. Izvedeli smo, da od septembra do junija vozi poseben šolski vlak, ki pelje od Sevnice do Celja in sploh ne ustavi v Zidanem Mostu. Iz MB smo z avtobusom potovali na Ptuj 40 min.
Najprej smo se razveselili 1100 otrok iz vrtcev (tudi iz MB, LJ), ki so s svojimi vzgojiteljicami za ta dan postali ježki, slikarji, note, kuharji, drevesa, vesolje … Ker so tisti iz LJ morali zgodaj na pot, ni čudno, da je kakšen zehal, spet kak drug se je zastrmel v kakšno masko (na primer v mene, ki sem bila žaba), se ustavil in pozabil iti naprej. Prisrčno, polno dobrih in poceni idej. In misel, da so k maski prispevali tudi starši, ki so nekaj popoldnevov šivali kokice na krilca.
Po res velikem številu stopnic smo se vzpeli na mestni stolp in zvonik cerkve sv. Jurija z edinstveno mehansko uro (najstarejše in najdaljše leseno urno nihalo, dolgo kar 21 metrov, in 303-kilogramska utež sta prava svetovna redkost). Ponudil pa se nam je tudi krasen razgled na mesto, Ptujsko jezero, Haloze z Donačko goro in Bočem.
Zvonjenje kurentov nas je začaralo, tako da me sploh niso slišali, ko sem jih povabila v pivnico Zlatorog na okusno pico.
Sledil je še ogled Knjižnice Ivana Potrča v Malem gradu. Temelji stavbe so iz 1376 in v kleti hranijo arheološke ostanke. Knjižnica ima 5 nadstropij, tako da smo ta dan gotovo dosegli rekord v številu prehojenih stopnic. Spoštovanje nas je prevzelo ob ogledu lesenega stropa iz 1710 in ostrešja iz 1766. Občudovanja vredno, da so znali ohraniti to arhitekturo. Pokukali smo še v sobo pisatelja Ivana Potrča in izvedeli nekaj zanimivega o njegovem romanu Na kmetih. Bili smo radovedni in vprašali, če imajo romana naše Sevničanke Urške Klakočar Zupančič. Jasno, da. In v to knjižnico lahko pripeljete knjige, ki vam doma kradejo prostor. Kaj naredijo z njimi? Razdelijo jih po domovih starejših, knjižnih policah, ki se nahajajo po parkih, na avtobusni postaji … Dobra ideja!
In še pot domov: veliko klepeta in novih informacij, saj so se nam pridružili veseli pohodniki iz Šentjanža.
Jelka Slukan
