Če študent obišče Ptuj - 19. 5. 2022
S pesmijo Če študent na rajžo gre smo zaključili 19. 5. 2022 študentje U3 - krožek Na lepše (13 radovednih in dobrovoljnih duš) potepanje po ptujskih ulicah. Ampak začeti moramo z začetkom!
Sončen in topel dan nas je pozdravil že v Sevnici in vlak nas je popeljal v Zidani Most, od tam na Pragersko in čez zelenomodro Dravo na Ptuj. Kar na železniški postaji nas je presenečena pozdravila (nekoč) Sevničanka Irena Zabasu, ki si je na Ptuju ustvarila dom. Svet je majhen!
Čeprav izhajava iz okolice Ptuja, sva vodenje prepustila Evi Hrastar, ki nas je očarala z mladostjo, igrivostjo in znanjem. Točen čas smo prebrali na največji sončni uri v Sloveniji. In ta ura je kar na tleh ob Ožbaltovi cerkvi. Krenili smo na kavo na tržnico, od koder smo občudovali cerkev sv. Jurija (zaščitnika Ptuja) in izvedeli, da njegov rdeči križ še danes najdemo v ptujskem grbu. Mimo pivnice smo krenili do gledališča, mestnega stolpa (na katerem so na treh straneh ure, na četrtem, ki gleda proti gradu pa ne – zgodba pravi, da grajska gospoda ni hotela plačati za uro, pa so mestni gospodje sklenili, da pač graščaki ne bodo gledali na uro) in Orfejevega spomenika in se znašli v stari ulici, nad katero se dviga mogočen grad. Ampak grad zahteva svoj dan, mi pa smo tokrat raje ostali na soncu in se čudili starim stavbam, ki skrivajo zanimive zgodbe (vodnjak pod vrhom strehe, gimnazijski spomini na mladostne ljubezni, znani sejmi novih in starih stvari, ki so zapolnili ulice od železniške postaje do gimnazije). Žal je presenečenje z dobrim vinom odpadlo, saj je vinoteka Kobal (že drugi Sevničan) ostala zaprta zaradi bolezni lastnika. Nas je pa »opijanil« čudovit pogled na grad skozi velikanski kovinski prstan. Fotoaparati so »šklocali« in ujeli srečne trenutke za albume. Znova čez Dravo po peš mostu, mimo Fürstove hiše za umetnike, mestne hiše in do gostišča Rozika na okusno malico.
Eva nas je opremila z informacijami o številnih festivalih: kurentovanje, Arsana (umetnost), Dnevi vina in poezije, Rimske igre, grajske igre, festival narodno-zabavne glasbe, kino brez stropa, ptujska poletna noč, festival vina, Dobrote slovenskih kmetij, ki bodo ravno ta vikend.
Potepanje smo nameravali končati z velikim kurentovim zvoncem (ker smo ga pozabili doma, prilagamo posnetek), ki ga je izdelal Dragov brat.
Eva nas je pospremila na vlak in se od nas poslovila s pesmimi Orion, Vozi nas vlak v daljave in Če študent na rajžo gre. Zapeli smo z njo in obudili spomine na mladost. Hvala, draga Eva, za čudovit glas, s katerim odpreš naša srca.
Z novimi občutji o tem, da je lepo živeti, smo si pomahali v slovo, sedli na vlak (opa, dva študenta sta ostala na Ptuju do večera) in se odpeljali proti domu. In na vlaku načrtovali nove izlete!
Če kdo želi poslati svoje misli, mnenja … Evi: [email protected].
Zapisala: Jelka Slukan
Fotografije: Drago Slukan
Video Romane Ivačič
Sončen in topel dan nas je pozdravil že v Sevnici in vlak nas je popeljal v Zidani Most, od tam na Pragersko in čez zelenomodro Dravo na Ptuj. Kar na železniški postaji nas je presenečena pozdravila (nekoč) Sevničanka Irena Zabasu, ki si je na Ptuju ustvarila dom. Svet je majhen!
Čeprav izhajava iz okolice Ptuja, sva vodenje prepustila Evi Hrastar, ki nas je očarala z mladostjo, igrivostjo in znanjem. Točen čas smo prebrali na največji sončni uri v Sloveniji. In ta ura je kar na tleh ob Ožbaltovi cerkvi. Krenili smo na kavo na tržnico, od koder smo občudovali cerkev sv. Jurija (zaščitnika Ptuja) in izvedeli, da njegov rdeči križ še danes najdemo v ptujskem grbu. Mimo pivnice smo krenili do gledališča, mestnega stolpa (na katerem so na treh straneh ure, na četrtem, ki gleda proti gradu pa ne – zgodba pravi, da grajska gospoda ni hotela plačati za uro, pa so mestni gospodje sklenili, da pač graščaki ne bodo gledali na uro) in Orfejevega spomenika in se znašli v stari ulici, nad katero se dviga mogočen grad. Ampak grad zahteva svoj dan, mi pa smo tokrat raje ostali na soncu in se čudili starim stavbam, ki skrivajo zanimive zgodbe (vodnjak pod vrhom strehe, gimnazijski spomini na mladostne ljubezni, znani sejmi novih in starih stvari, ki so zapolnili ulice od železniške postaje do gimnazije). Žal je presenečenje z dobrim vinom odpadlo, saj je vinoteka Kobal (že drugi Sevničan) ostala zaprta zaradi bolezni lastnika. Nas je pa »opijanil« čudovit pogled na grad skozi velikanski kovinski prstan. Fotoaparati so »šklocali« in ujeli srečne trenutke za albume. Znova čez Dravo po peš mostu, mimo Fürstove hiše za umetnike, mestne hiše in do gostišča Rozika na okusno malico.
Eva nas je opremila z informacijami o številnih festivalih: kurentovanje, Arsana (umetnost), Dnevi vina in poezije, Rimske igre, grajske igre, festival narodno-zabavne glasbe, kino brez stropa, ptujska poletna noč, festival vina, Dobrote slovenskih kmetij, ki bodo ravno ta vikend.
Potepanje smo nameravali končati z velikim kurentovim zvoncem (ker smo ga pozabili doma, prilagamo posnetek), ki ga je izdelal Dragov brat.
Eva nas je pospremila na vlak in se od nas poslovila s pesmimi Orion, Vozi nas vlak v daljave in Če študent na rajžo gre. Zapeli smo z njo in obudili spomine na mladost. Hvala, draga Eva, za čudovit glas, s katerim odpreš naša srca.
Z novimi občutji o tem, da je lepo živeti, smo si pomahali v slovo, sedli na vlak (opa, dva študenta sta ostala na Ptuju do večera) in se odpeljali proti domu. In na vlaku načrtovali nove izlete!
Če kdo želi poslati svoje misli, mnenja … Evi: [email protected].
Zapisala: Jelka Slukan
Fotografije: Drago Slukan
Video Romane Ivačič
