Na lepše v Rogatec: MUZEJ NA PROSTEM in DVOREC STRMOL
10. 10. 2024
Otvoritveno dejavnost v študijskem letu 2024/25 smo pričeli na prelep jesenski dan. 14 članic in 2 člana smo do Celja prispeli z vlakom, nato pa do Rogatca z avtobusom. Od tam naj bi 20 min pešačili do Muzeja na prostem, a je bil šofer avtobusa tako prijazen, da nas je do Muzeja zapeljal. Res nas je prijetno presenetil, saj bi zaradi zamude avtobusa zamudili dogovorjeni začetek ogleda.
Muzej na prostem nas je čakal v soncu s prijazno turistično delavko, ki nam je na kratko predstavila, kaj nas čaka in kako si bomo muzej ogledali z novostjo – avdio vodnikom. In čeprav smo si želeli vodiča iz mesa in kosti, smo bili z avdio vodnikom zelo zadovoljni: lepo in razločno govorjeno besedo so popestrili posnetki ptic, vode, škripajočih vhodnih vrat. Kar živo smo si predstavljali življenje naših prednikov iz 19. do sredine 20. stoletja v Obsotelju. Marsikaj od videnega je bilo nekoč tudi v naših domovih ali domovih naših starih staršev. V nas se je prebudila otožnost.
V rojstni hiši pesnika Jožeta Šmita smo občudovali črno kuhinjo, hišo, štiblc, v Lodnu oziroma trgovini z mešanim blagom bale blaga, bonbone v steklenih posodah … Klopotec nas je zvabil na razgledni stolp, pozdravljali so nas zeliščni vrtovi in pod brajdo nas je čakala okusna malica s turško kavo in domačimi napitki. Zelo zelo prijetno!
Sledilo pa je še eno presenečenje: dvorec Strmol! Že zunanjost, nato pa še bogata notranjost s pretanjenimi štukaturami, freskami, poslikavami fasad in vodička, ki bi jo kar posvojili, so nas očarali. Srednjeveški stanovanjski stolp so l. 1436 Celjski grofje podelili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem. Leta, desetletja, stoletja so dvorec spreminjala, bogatila, žal tudi osiromašila, a obnova od 1996 do 2003 in 2014 mu je vdihnila novo lepoto in življenje. Slikovite razstave, kjer smo s ponosom opazili tudi sevniške umetnike (Stopar, Vene, Konec), koncerti, gledališki prizori in delavnice v Rokodelskem centru in na podstrešju razstava Kuharca – velik aplavz za ljudi na Zavodu za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Dan smo zaključili z obljubami, da bomo o videnem širili dober glas in se zagotovo še kdaj vrnili.
Zapisala: Jelka Slukan
Fotografirali: Romana Ivačič in Marta Brežan
Vtisi Romane Ivačič.
Muzej na prostem nas je čakal v soncu s prijazno turistično delavko, ki nam je na kratko predstavila, kaj nas čaka in kako si bomo muzej ogledali z novostjo – avdio vodnikom. In čeprav smo si želeli vodiča iz mesa in kosti, smo bili z avdio vodnikom zelo zadovoljni: lepo in razločno govorjeno besedo so popestrili posnetki ptic, vode, škripajočih vhodnih vrat. Kar živo smo si predstavljali življenje naših prednikov iz 19. do sredine 20. stoletja v Obsotelju. Marsikaj od videnega je bilo nekoč tudi v naših domovih ali domovih naših starih staršev. V nas se je prebudila otožnost.
V rojstni hiši pesnika Jožeta Šmita smo občudovali črno kuhinjo, hišo, štiblc, v Lodnu oziroma trgovini z mešanim blagom bale blaga, bonbone v steklenih posodah … Klopotec nas je zvabil na razgledni stolp, pozdravljali so nas zeliščni vrtovi in pod brajdo nas je čakala okusna malica s turško kavo in domačimi napitki. Zelo zelo prijetno!
Sledilo pa je še eno presenečenje: dvorec Strmol! Že zunanjost, nato pa še bogata notranjost s pretanjenimi štukaturami, freskami, poslikavami fasad in vodička, ki bi jo kar posvojili, so nas očarali. Srednjeveški stanovanjski stolp so l. 1436 Celjski grofje podelili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem. Leta, desetletja, stoletja so dvorec spreminjala, bogatila, žal tudi osiromašila, a obnova od 1996 do 2003 in 2014 mu je vdihnila novo lepoto in življenje. Slikovite razstave, kjer smo s ponosom opazili tudi sevniške umetnike (Stopar, Vene, Konec), koncerti, gledališki prizori in delavnice v Rokodelskem centru in na podstrešju razstava Kuharca – velik aplavz za ljudi na Zavodu za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Dan smo zaključili z obljubami, da bomo o videnem širili dober glas in se zagotovo še kdaj vrnili.
Zapisala: Jelka Slukan
Fotografirali: Romana Ivačič in Marta Brežan
Vtisi Romane Ivačič.
