Sašo Jejčič
Kaj povedati o sebi?
Naj pričnem z nomadskim otroštvom. Oče Primorec in mati Ljubljančanka sta zaradi očetove službe (oficir JLA) prepotovala skoraj celo Jugoslavijo. Brat se je rodil v Srbiji, jaz pa v Bitoli, na grški meji. Zato je mama govorila, da ima enega sina Srba, drugega pa Makedonca. Ko sem bil star 2 leti, smo se preselili v Kičevo (zahodna Makedonija). Tam sem obiskoval prve tri razrede osnovne šole. Postal sem pravi poliglot. Doma sem govoril slovensko, zunaj pa srbohrvaško in makedonsko. Še sedaj obvladam cirilico.
Naj pričnem z nomadskim otroštvom. Oče Primorec in mati Ljubljančanka sta zaradi očetove službe (oficir JLA) prepotovala skoraj celo Jugoslavijo. Brat se je rodil v Srbiji, jaz pa v Bitoli, na grški meji. Zato je mama govorila, da ima enega sina Srba, drugega pa Makedonca. Ko sem bil star 2 leti, smo se preselili v Kičevo (zahodna Makedonija). Tam sem obiskoval prve tri razrede osnovne šole. Postal sem pravi poliglot. Doma sem govoril slovensko, zunaj pa srbohrvaško in makedonsko. Še sedaj obvladam cirilico.
Ata, mama, brat in jaz (dojenček) v Bitoli.
Na desni: mama, ata, brat in jaz (v temnih kratkih hlačah ) na Ohridu.
|
Ata in jaz v Kičevu.
|
Moja psička Cuki in jaz v Postojni.
Ko mi je bilo 10 let, so očetu končno izpolnili dolgoletno željo in ga premestili v Slovenijo, v Postojno. Tam sem zaključil osnovno šolo, dodobra spoznal lepote Postojnske jame in se naužil postojnske burje in zime. Naučil sem se smučati in plavati.
Oče se je upokojil in si zaželel bivanja ob morju. Tako smo se preselili v Koper. Tam sem obiskoval srednjo ekonomsko šolo, se naučil tipkati in stenografirati. Utrdil sem svoje plavanje ter užival mladost ob morju in turizmu. Nastopal sem v šolski dramski skupini. Igral sem policaja v Gogoljevi igri. Pri športu sem se izkazal v skoku v višino in teku na 2000 metrov. Treniral sem karate in veslanje. Naučil sem se kaditi, kar pa ni bilo lahko. O zgodah in nezgodah tega obdobja bi več vedela povedati moja starša. Mislim pa, da le ni bilo prehudo, saj sta zbolela šele dolgo po tem.
Oče se je upokojil in si zaželel bivanja ob morju. Tako smo se preselili v Koper. Tam sem obiskoval srednjo ekonomsko šolo, se naučil tipkati in stenografirati. Utrdil sem svoje plavanje ter užival mladost ob morju in turizmu. Nastopal sem v šolski dramski skupini. Igral sem policaja v Gogoljevi igri. Pri športu sem se izkazal v skoku v višino in teku na 2000 metrov. Treniral sem karate in veslanje. Naučil sem se kaditi, kar pa ni bilo lahko. O zgodah in nezgodah tega obdobja bi več vedela povedati moja starša. Mislim pa, da le ni bilo prehudo, saj sta zbolela šele dolgo po tem.
Pri 17. letih v Kopru.
|
Maturantski ples v Portorožu (tretji z leve).
|
Zelo hitro se je približala odločitev za študij. Odločil sem se za študij ekonomije v Ljubljani. Študentsko življenje je bilo lepo a kratko, ker sem takrat zaključil le višješolski študij. Drugi letnik je bil usoden za mojo prihodnost. Na spoznavnem večeru ekonomistov v študentskem naselju sem srečal dekle svojega življenja. Sevničanko, ki me je začarala, da sem pozabil na morje in ji sledil v Sevnico.
Iz Ljubljane z ljubeznijo.
Vodnik stažist v JLA.
|
Med tem, ko je ona doštudirala na drugi stopnji ekonomske fakultete, sem jaz kot štipendist Luke Koper tam oddelal nekaj mesecev in odslužil vojsko.
|
Najina skupna pot se je nato nadaljevala v Jutranjki v Sevnici in Naselju heroja Maroka 9. Seveda nisva počivala. Tako sta se nama rodila dva sinova, zgradila pa sva tudi družinsko hišo, ki jo še sedaj pospravljam, urejam pa tudi okolico.
Moja delovna pot me je iz Jutranjke vodila v Zavod za kulturo in prosveto Sevnica, kjer sem krajši čas bil direktor, zelen in mlad 25 let. Ker sem se takrat družbeno politično udejstvoval v mladinski organizaciji in sindikatu, sem delo nadaljeval kot sekretar Občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije. Mogoče se me še kdo od naših študentov spominja, ko sem kot nadobuden mladec, poln idealov, obiskoval sindikalne sestanke po podjetjih v Sevnici. Politična kariera ni trajala prav dolgo.
Moja delovna pot me je iz Jutranjke vodila v Zavod za kulturo in prosveto Sevnica, kjer sem krajši čas bil direktor, zelen in mlad 25 let. Ker sem se takrat družbeno politično udejstvoval v mladinski organizaciji in sindikatu, sem delo nadaljeval kot sekretar Občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije. Mogoče se me še kdo od naših študentov spominja, ko sem kot nadobuden mladec, poln idealov, obiskoval sindikalne sestanke po podjetjih v Sevnici. Politična kariera ni trajala prav dolgo.
Lisca 1979 – slavnostni govornik na prvomajski proslavi.
|
Politični »vrh« občine pri Mastnaku na Zajčji gori.
|
Uresničila se mi je srednješolska želja, postati »detektiv«. Zaposlil sem se v Upravi za notranje zadeve Krško. Tu sem se ustalil nadaljnjih 25 let. Prvi izzivi so bili na področju gospodarskega kriminala. Ob delu sem doštudiral na drugi stopnji ekonomije v Mariboru. Prenehal sem kaditi, kar je bilo še težje kot se kajenja naučiti. Kariero sem zaključil po 12 letih vodenja Urada kriminalistične policije. Kajti vmes se je zgodila Slovenija, iz milice je nastala policija, iz kriminalistične službe, kriminalistična policija. Ker sem imel beneficirano delovno dobo, sem se upokojil relativno mlad. Vendar pa bi beneficirano delovno dobo zaslužila tudi moja žena, ki se je z menoj prebujala številne noči, ko so me klicali iz službe. Po upokojitvi sem nekajkrat neuspešno reklamiral mobitel, ker sem misli, da ne dela zvonec, ker me niso več klicali iz službe ponoči in podnevi. Kaj sem vse naredil v teh 25 letih, kako uspešen sem bil? Če kdo misli, da je v Posavju preveč kriminala, naj pomisli, kaj bi šele bilo brez mene.
S sodelavci pred Policijsko upravo Krško (prvi z desne).
|
S sodelavci na sestanku z vodstvom Policijske uprave Zagreb v Krškem (v sredini).
|
Vmes pa so rasli otroci, se šolali, si našli partnerke, postal pa sem celo dedek. Ta funkcija mi je ena najljubših v življenju. Ker sta vnuka v Mariboru, se posebej veselim njunih počitnic v Sevnici, kamor še vedno rada zahajata, kljub temu, da sta že gimnazijca.
In kako preživljam svoja upokojenska leta? Prvi dve leti sem honorarno delal v protikorupcijski – Kosovi komisiji. Tako je bil prehod v pokoj lažji, prislužil pa sem si tudi nadstrešek za dva avtomobila.
Kaj počnem? Zelo rad imam tenis, ki je koristen za razgibavanje in tudi druženje. Pri tenisu sem si prislužil poškodbo in posledično operacijo ahilove tetive. Igral sem ga v vseh možnih kombinacijah: sam, v moških in mešanih parih. Včasih sem celo zmagal.
Z družinskimi prijatelji smo veliko igrali tarok, ki sem se ga naučil po prihodu v Sevnico. Naučil sem se celo šteti.
Kaj počnem? Zelo rad imam tenis, ki je koristen za razgibavanje in tudi druženje. Pri tenisu sem si prislužil poškodbo in posledično operacijo ahilove tetive. Igral sem ga v vseh možnih kombinacijah: sam, v moških in mešanih parih. Včasih sem celo zmagal.
Z družinskimi prijatelji smo veliko igrali tarok, ki sem se ga naučil po prihodu v Sevnico. Naučil sem se celo šteti.
Hodili smo v hribe. Bil sem celo na Triglavu. Hodili smo na morje, najraje smo kampirali kot nudisti, da smo prihranili pri stroških za kopalke in obleko. Včasih kolesarim in igram namizni tenis. Sprehajam psa. Kosim okoli svoje in taščine hiše.
Ob upokojitvi sem postal celo motorist. Opravil sem izpit za motorno kolo in si z odpravnino kupil prvi motor. Zamenjal sem jih že 5 ali 6, pa še vedno slabo vozim. Ko sem kupil drugi motor, sem prvi dan padel in prišel domov brez motorja. Motor se je poškodoval, jaz pa ne.
Ob upokojitvi sem postal celo motorist. Opravil sem izpit za motorno kolo in si z odpravnino kupil prvi motor. Zamenjal sem jih že 5 ali 6, pa še vedno slabo vozim. Ko sem kupil drugi motor, sem prvi dan padel in prišel domov brez motorja. Motor se je poškodoval, jaz pa ne.
Motorist.
Malo sem se šel tudi politike. Kandidiral sem na treh državnozborskih volitvah. Pa ne zato, da bi imel poslansko plačo, ampak iz idealizma. Želel bi si namreč bolj pravično družbo, več enakosti, sociale, manj socialnih razlik in čisto okolje.
Zadnja leta mi življenje izpolnjuje U3. Najprej sem se vključil kot študent angleščine in italijanščine, zadnji dve dobri leti pa se trudim kot predsednik društva. To pa že itak veste. Veste tudi, da se trudim. Kako sem uspešen pri tem? Lahko bi bilo tudi bolje…
Zadnja leta mi življenje izpolnjuje U3. Najprej sem se vključil kot študent angleščine in italijanščine, zadnji dve dobri leti pa se trudim kot predsednik društva. To pa že itak veste. Veste tudi, da se trudim. Kako sem uspešen pri tem? Lahko bi bilo tudi bolje…
Vnukov foto projekt »Izven okvirjev«, kjer sem glavni igralec.
