Milanu Levsteku v slovo - april 2023
Globoko nas je prizadela vest, da našega študenta Milana ni več med nami. Še ne dolgo tega, julija lanskega leta, smo ga predstavniki U3 obiskali v Krmelju in skupaj praznovali njegov 90 rojstni dan. Podelili smo mu častno diplomo. S tem je vstopil v naš »klub« častnih članov U3 – 90 letnih podiplomskih študentov.
Milan je bil dolgoletni aktivni član Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica. Redno je obiskoval naša predavanja in vedno v svojem avtomobilu pripeljal na predavanja še nekaj članov iz Krmelja. Aktivnosti društva se je redno udeleževal še preteklo študijsko leto, dokler mu niso opešale noge. Več let je bil tudi predsednik nadzornega odbora U3.
Pred leti, ob svoji 80. letnici, nam je naš študent Milan predstavil svoje življenje.
Izvedeli smo veliko o okolju, kjer sta potekala Milanova mladost in šolanje. Rojen je bil v Bistrici. Šolal se je pred drugo svetovno vojno v italijanski šoli. Doživel je italijansko in nemško okupacijo. Kot prvorojenec je po izgubi očeta skupaj z mamo Dragico prenašal breme preživetja tudi obeh sester Irene in Zdenke. Po vojni se je vpisal na IKŠ v Velenju, nato na Srednjo tehniško šolo v Ljubljani – vse v smeri rudarstva. Udeleževal se je tudi del v mladinskih delovnih brigadah. Tako si je privzgojil glavne vrednote: poznavanje rudarskega poklica, navade na red in pridnost.
Kot pripravnik se je zaposlil v Rudniku Krmelj do njegove likvidacije. Še naprej je ostal zvest Krmelju ter se zaposlil v novi Tovarni lahkih konstrukcij, kjer je opravljal različna dela do upokojitve leta 1990. Ob delu se je tudi izpopolnjeval. Postal je strojni inženir.
Poleg redne zaposlitve, si je zgradil dom, opravljal pa je vseskozi različne funkcije v delovni organizaciji, kjer je bil zaposlen, v občini kot odbornik in porotnik na sodišču, bil je poslanec na okraju Novo mesto, veliko let pa je bil tudi predsednik krajevne skupnosti, deloval je v gasilstvu, organizaciji rezervnih oficirjev in podobno. Po upokojitvi pa je bil predsednik Društva upokojencev, aktiven član Združenja seniorjev Posavje, planinske skupine v Krmelju.
Milan nam bo ostal v prijetnem spominu kot galanten, prijazen in prijeten sogovornik. Pogrešali ga bomo.
Sašo Jejčič
Milan je bil dolgoletni aktivni član Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica. Redno je obiskoval naša predavanja in vedno v svojem avtomobilu pripeljal na predavanja še nekaj članov iz Krmelja. Aktivnosti društva se je redno udeleževal še preteklo študijsko leto, dokler mu niso opešale noge. Več let je bil tudi predsednik nadzornega odbora U3.
Pred leti, ob svoji 80. letnici, nam je naš študent Milan predstavil svoje življenje.
Izvedeli smo veliko o okolju, kjer sta potekala Milanova mladost in šolanje. Rojen je bil v Bistrici. Šolal se je pred drugo svetovno vojno v italijanski šoli. Doživel je italijansko in nemško okupacijo. Kot prvorojenec je po izgubi očeta skupaj z mamo Dragico prenašal breme preživetja tudi obeh sester Irene in Zdenke. Po vojni se je vpisal na IKŠ v Velenju, nato na Srednjo tehniško šolo v Ljubljani – vse v smeri rudarstva. Udeleževal se je tudi del v mladinskih delovnih brigadah. Tako si je privzgojil glavne vrednote: poznavanje rudarskega poklica, navade na red in pridnost.
Kot pripravnik se je zaposlil v Rudniku Krmelj do njegove likvidacije. Še naprej je ostal zvest Krmelju ter se zaposlil v novi Tovarni lahkih konstrukcij, kjer je opravljal različna dela do upokojitve leta 1990. Ob delu se je tudi izpopolnjeval. Postal je strojni inženir.
Poleg redne zaposlitve, si je zgradil dom, opravljal pa je vseskozi različne funkcije v delovni organizaciji, kjer je bil zaposlen, v občini kot odbornik in porotnik na sodišču, bil je poslanec na okraju Novo mesto, veliko let pa je bil tudi predsednik krajevne skupnosti, deloval je v gasilstvu, organizaciji rezervnih oficirjev in podobno. Po upokojitvi pa je bil predsednik Društva upokojencev, aktiven član Združenja seniorjev Posavje, planinske skupine v Krmelju.
Milan nam bo ostal v prijetnem spominu kot galanten, prijazen in prijeten sogovornik. Pogrešali ga bomo.
Sašo Jejčič