Sonja Logar: Iz roda v rod se vije pot - 4. 3. 2025
Ob pozdravu omeni, da ima povezavo s Sevnico preko svakinje Mirjam Maurer.
Ženska revolucija ki se iz 20 stoletja še kar nadaljuje, saj še ni končana.
Kakšen je bil v začetku 8.marec v Sloveniji, še ni bilo dosti čutiti. V Bosni in Črni gori, kjer so bile ženske v večini še nepismene, pa je bil to večji problem.
Žensko gibanje je zelo staro. To, da se ima moška polovica za prestižno, je ženska prepoznala že v 15. stol., kar se z izobrazbo žensk ni rešilo. Francoska revolucija ni priznala žensk. Oni so imeli moškega za državljana. Deklaracija »ženske = državljanke« - so 1793 ženske obglavili.
Enakost so ženske zahtevale, ko so že nastopale na delovnem trgu zaposlovanja. To je bil začetek feminizma. Leta 1913 katoliška izjava – ženska naj bo doma.
Z nastankom delavskega razreda pa je takoj velika razlika v plači – 40-50%. Tako se feminizem razvije s Klaro Zetkin 1910. na praznik so se spominjale že prehojene poti. Pomembno je bilo tudi, da so jih podpirale tudi ženske, ki so bile doma. Nastaja meščanska in delavska struja. Meščanke bolj za položaj, ki je lažje dosegljiv – za dobre poklice, izobrazbo, volilno pravico, politiko. Delavke pa za enake plače in zahteva do države, da izboljša položaj.
Kako se iz stanja, ki je izkopati, tako da se poskrbi za osnovne potrebe – vrtec, šola, malica, kosilo.
Ker so bile ženske bolj verne, so se moški bali, da bi na volitvah zmagala desna stran. Med obema vojnama te pravice niso dobile. 1974 je bil to dan žensk z leve strani. Šele potem splošno – vseh žensk za splošno enakost – ne isti, temveč enaki.
V BiH pride zakon odkupa stanovanj – pari dobijo to pravico, vdove pa ne. Vdove se organizirajo za popravek zakona. V SLO je že bil presejalni program za dojke DORA. Sedaj še za moške mode. Pri zakonu je potrebno biti pozoren na enakost.
Prva država, ki je izenačila moške in ženske je bila Sovjetska zveza. Zadnja v Evropi Švica in Portugalska – volilna pravica.
Feminizmov je več, tudi taki, ki podpirajo patriarhat. Feminizem – volilna pravica in javno zdravstvo. Problem je bila razlaga, ki je nastala med moškimi.
1940 – KPJ – Vida Tomšič – zbrana dela, referat – razloži - feminizem v Jugoslaviji - brez ½ prebivalstva – žensk, ne more zmagati. Nastane program AFŽ. Ne si predstavljati, da se je bilo potrebno za vsak korak boriti. AFŽ je bilo veličastno gibanje – že med vojni – predvsem v celotnem vojnem zaledju: obveščevalna mreža, garderoba za partizane, držale so zaledje. Po vojni je bilo državo na novo zgraditi, kjer so enako sodelovale tudi vse ženske. Nadomeščale so tudi socialno državo, ki je še ni bilo. Murska sobota – traktorji, Črna gora opismenjevanje. 1954 Vida Tomšič – zapre se AFŽ – potrebno je iz prostovoljstva v politiko. To je bila zmota. Morala bi delovati iz AFŽ in ohraniti močno organizacijo. Takrat so videle druge prioritet.
1970 s samoupravljanjem : domovi za ostarele, 105 vrtcev v 4 letih, ZD, Šole, regionalne bolnišnice, samoprispevek.
Ženske so bile v partizanskem gibanju zelo močne. Zato so ostale močne tudi v novi državi – v moški politiki vsaj 30 % žensk. V Jugoslaviji 26% žensk – sedaj v Sloveniji 13%. Bila je stranka Ženska lista, a ni prišla v parlament. Sedaj smo potrebovali 30 let, da smo prišli zopet do ženskih predstavnic. Desne stranke najdejo ženske, ki znajo delati moško politiko.
Vprašanje:
Oborožitev <--> dolgotrajna oskrba, stanovanja.
Diktatorji vedno najprej ženskam razložijo, da »niso sposobne«. Mladi, ki sledijo spletu pa vsemu temu sledijo, sprejemajo in verjamejo.
En pojav – razkol med spoloma: moški konzervativci in ženske – neplačano domače delo morajo delati.
Ženske ne pristajajo na podrejenost. Mačo moški ni lahko biti – če mu to ne uspe, se znese nad ženo in otroci.
Patriarhat ohranjajo ženske, ki razmišljajo o moškem, ki o vsem odloča. Ženska, ki je samostojna, mora biti močna in odporna. Iskanje soglasja med spoloma. Patriarhat – permisivna vzgoja mora imeti tudi pravila in meje. Starši so otroke v zadnji generaciji učili, da so »več vredni« in imajo vse pravice: »Drugi te ne brigajo« - sedanji egoizem.
Od patriarhata svet dobro živi. Ženke so malo plačane a morajo biti vedno lepo urejene. Ob tem je ženska kozmetika vidno dražja od enake moške. Kapitalizem vso skrbstveno delo prelaga na ženske. Tega se v Sloveniji še ne zavedamo, ker še vedno deluje socializem.
Davek mora biti za Javno zdravstvo, socialo. Novi diktatorji uničujejo ženske – splav NE, ker rabimo vojake!
Ženske in vojna – v vseh vojnah so se angažirale tudi ženske, ki so spreminjale družbo. Značilnost državljanskih vojn pa so posilstva žensk.
Krilatica: »Mati naroda je kraljica doma« služi kleru – rojevaj in molči!
Najbolj bi potrebovali v EU mirovno gibanje – ona dela v tem. A nikakor ne morejo uspeti. Skuša doseči, da ženske nočejo vojn. Tako gibanje v EU ne morejo vzpostaviti. Če ne bo miru, bo svet umrl. Konservativna moška politika nas bo ubila. Ustavijo naj vojskovanje in naj se dogovorijo za mir.
Žensko mirovno gibanje morajo sprožiti ženske, a morajo jih podpreti tudi moški.
Statistika na ženskih področjih – enakost – indeks je slab in se slabša na ekonomskem in zdravstvenem področju.
Posnetki in besedilo: Nevenka Vahtar.
Ženska revolucija ki se iz 20 stoletja še kar nadaljuje, saj še ni končana.
Kakšen je bil v začetku 8.marec v Sloveniji, še ni bilo dosti čutiti. V Bosni in Črni gori, kjer so bile ženske v večini še nepismene, pa je bil to večji problem.
Žensko gibanje je zelo staro. To, da se ima moška polovica za prestižno, je ženska prepoznala že v 15. stol., kar se z izobrazbo žensk ni rešilo. Francoska revolucija ni priznala žensk. Oni so imeli moškega za državljana. Deklaracija »ženske = državljanke« - so 1793 ženske obglavili.
Enakost so ženske zahtevale, ko so že nastopale na delovnem trgu zaposlovanja. To je bil začetek feminizma. Leta 1913 katoliška izjava – ženska naj bo doma.
Z nastankom delavskega razreda pa je takoj velika razlika v plači – 40-50%. Tako se feminizem razvije s Klaro Zetkin 1910. na praznik so se spominjale že prehojene poti. Pomembno je bilo tudi, da so jih podpirale tudi ženske, ki so bile doma. Nastaja meščanska in delavska struja. Meščanke bolj za položaj, ki je lažje dosegljiv – za dobre poklice, izobrazbo, volilno pravico, politiko. Delavke pa za enake plače in zahteva do države, da izboljša položaj.
Kako se iz stanja, ki je izkopati, tako da se poskrbi za osnovne potrebe – vrtec, šola, malica, kosilo.
Ker so bile ženske bolj verne, so se moški bali, da bi na volitvah zmagala desna stran. Med obema vojnama te pravice niso dobile. 1974 je bil to dan žensk z leve strani. Šele potem splošno – vseh žensk za splošno enakost – ne isti, temveč enaki.
V BiH pride zakon odkupa stanovanj – pari dobijo to pravico, vdove pa ne. Vdove se organizirajo za popravek zakona. V SLO je že bil presejalni program za dojke DORA. Sedaj še za moške mode. Pri zakonu je potrebno biti pozoren na enakost.
Prva država, ki je izenačila moške in ženske je bila Sovjetska zveza. Zadnja v Evropi Švica in Portugalska – volilna pravica.
Feminizmov je več, tudi taki, ki podpirajo patriarhat. Feminizem – volilna pravica in javno zdravstvo. Problem je bila razlaga, ki je nastala med moškimi.
1940 – KPJ – Vida Tomšič – zbrana dela, referat – razloži - feminizem v Jugoslaviji - brez ½ prebivalstva – žensk, ne more zmagati. Nastane program AFŽ. Ne si predstavljati, da se je bilo potrebno za vsak korak boriti. AFŽ je bilo veličastno gibanje – že med vojni – predvsem v celotnem vojnem zaledju: obveščevalna mreža, garderoba za partizane, držale so zaledje. Po vojni je bilo državo na novo zgraditi, kjer so enako sodelovale tudi vse ženske. Nadomeščale so tudi socialno državo, ki je še ni bilo. Murska sobota – traktorji, Črna gora opismenjevanje. 1954 Vida Tomšič – zapre se AFŽ – potrebno je iz prostovoljstva v politiko. To je bila zmota. Morala bi delovati iz AFŽ in ohraniti močno organizacijo. Takrat so videle druge prioritet.
1970 s samoupravljanjem : domovi za ostarele, 105 vrtcev v 4 letih, ZD, Šole, regionalne bolnišnice, samoprispevek.
Ženske so bile v partizanskem gibanju zelo močne. Zato so ostale močne tudi v novi državi – v moški politiki vsaj 30 % žensk. V Jugoslaviji 26% žensk – sedaj v Sloveniji 13%. Bila je stranka Ženska lista, a ni prišla v parlament. Sedaj smo potrebovali 30 let, da smo prišli zopet do ženskih predstavnic. Desne stranke najdejo ženske, ki znajo delati moško politiko.
Vprašanje:
Oborožitev <--> dolgotrajna oskrba, stanovanja.
Diktatorji vedno najprej ženskam razložijo, da »niso sposobne«. Mladi, ki sledijo spletu pa vsemu temu sledijo, sprejemajo in verjamejo.
En pojav – razkol med spoloma: moški konzervativci in ženske – neplačano domače delo morajo delati.
Ženske ne pristajajo na podrejenost. Mačo moški ni lahko biti – če mu to ne uspe, se znese nad ženo in otroci.
Patriarhat ohranjajo ženske, ki razmišljajo o moškem, ki o vsem odloča. Ženska, ki je samostojna, mora biti močna in odporna. Iskanje soglasja med spoloma. Patriarhat – permisivna vzgoja mora imeti tudi pravila in meje. Starši so otroke v zadnji generaciji učili, da so »več vredni« in imajo vse pravice: »Drugi te ne brigajo« - sedanji egoizem.
Od patriarhata svet dobro živi. Ženke so malo plačane a morajo biti vedno lepo urejene. Ob tem je ženska kozmetika vidno dražja od enake moške. Kapitalizem vso skrbstveno delo prelaga na ženske. Tega se v Sloveniji še ne zavedamo, ker še vedno deluje socializem.
Davek mora biti za Javno zdravstvo, socialo. Novi diktatorji uničujejo ženske – splav NE, ker rabimo vojake!
Ženske in vojna – v vseh vojnah so se angažirale tudi ženske, ki so spreminjale družbo. Značilnost državljanskih vojn pa so posilstva žensk.
Krilatica: »Mati naroda je kraljica doma« služi kleru – rojevaj in molči!
Najbolj bi potrebovali v EU mirovno gibanje – ona dela v tem. A nikakor ne morejo uspeti. Skuša doseči, da ženske nočejo vojn. Tako gibanje v EU ne morejo vzpostaviti. Če ne bo miru, bo svet umrl. Konservativna moška politika nas bo ubila. Ustavijo naj vojskovanje in naj se dogovorijo za mir.
Žensko mirovno gibanje morajo sprožiti ženske, a morajo jih podpreti tudi moški.
Statistika na ženskih področjih – enakost – indeks je slab in se slabša na ekonomskem in zdravstvenem področju.
Posnetki in besedilo: Nevenka Vahtar.
