Zgornje in Spodje Vodale - 15. 1. 2014
Predvidena trasa. (Vinko Šeško)
|
Predstavitev poti. (Ljubo Motore)
|
Posnetki Vinka Šeška.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Spodnje in Zgornje Vodale - Krožna pot zaobjema obe vasi - 15. 1. 2014
Kljub napovedi dežja se nas je zbralo 13 korajžnih. Ko smo vstajali, se je nekaterim kazala luna, nekaterim jasno zvezdnato nebo. Zbrani na rondoju ob 8.00 pa smo ugotavljali, da mogoče Lisca kuka iz morja oblakov. Za nas pa je bilo važno, da imamo s seboj dežnike in prepričanje, da z njimi želimo delati lepo vreme.
V Tržišču pri bifeju smo pustili avtomobile in se spustili v strmi breg. »Štajgalo« je kar krepko do vrha Vodal. Na vrhu pa je najbolj zanimivo, da vidiš hišno številko 31 in napis Spodnje Vodale. Sosedova hiša ima številko 30, a napis je Zgornje Vodale. Bolj ko sledimo hišnim številkam, bolj smo zmedeni, ali smo v Zgornjih ali Spodnjih Vodalah – vse je dobro premešano.
Tako se mi porodi spomin na avionski let in opaženo prispodobo. Švica, v katero sem letela, je imela kraje kot mala mesta – hiše lepo na kupu in, čeprav vas, je imela ulice. Polja pa so vas obkrožala. Slovenija pa ima to posebnost, kot »da se Bogu ni več dalo zlagati vasic v kupčke in je hiške, kot semena na polju, stresal iz pesti.« Tako imamo kmetije potresene po celi pokrajini. Tisti pa, ki je postavljal vrstni red hiš in jih številčil, pa je verjetno pokušal, kdo ima boljši cviček, saj so številke pomešane med seboj in rabiš vodiča, da koga najdeš.
Tu teče tudi daljnovod, ki pa je imel točne oznake za pot do posameznih stebrov. Ko so ta daljnovod postavljali, je bil to največji projekt tisto leto v Sloveniji. Gradili pa so ga Hrvati.
Ko pridemo do prve kratke ravnine in mislimo, da smo že na vrhu, se v megli, ki se podi po dolinah, odpira pogled na desno na Topolovec in levo na Slančji vrh. Spredaj so Zgornje Vodale, za njimi pa Kovačev hrib.
Od Spodnjih Vodal 31 se na levo odpira pogled na Leskovec, Brunk in Kum z oblačno kučmo.
Vidimo tudi dosti vodnih zajetij – torej je tu dosti vode.
Pogled se nam odpre na turistično kmetijo Celestina. Imajo kmečki turizem, dobro vino in vedno so pripravljeni postreči. V času Peterletove vlade je bil to naj kmet v Sloveniji. Če bi šel daljnovod naravnost, bi sekal kmetijo tako rekoč čez streho stavb. Celestina se je moral močno truditi, da je dosegel, da so naredili ovinek okoli kmetije. Za njihovo zdravje je to pomembno, kakor tudi za uspešen turizem.
Med II. svetovno vojno je tu potekala meja. Nemci so prebivalce na svoji strani izselili. Tako tu še vedno potekata letno dva pohoda v njihov spomin.
Simonov je zidanica z letošnjo vinsko princeso. Sama družina je zelo pridna, delovna.
Videli smo tudi zidanico z 11. Cvičkovo princeso.
Veliko je tudi narejeno na cestah, ki imajo doberšen del novega asfalta. Grvine ob cesti pa tudi razkrivajo zanimivo sestavo tal – rdečo kraško zemljo in kamne, ki so zloženi kot opeke – v plasteh. Šli smo mimo nekaj starih zanimivih hišk. Vidi se, da ni dovolj denarja, a se tu in tam po malem obnavlja. Zanimivost v Sloveniji je tudi, da imajo kmetije na svojem dvorišču kapelice.
Končali smo ob 11.30 pri Felicijanu na kavici ob Judith-inem rojstnem dnevu.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Spodnje in Zgornje Vodale - Krožna pot zaobjema obe vasi - 15. 1. 2014
Kljub napovedi dežja se nas je zbralo 13 korajžnih. Ko smo vstajali, se je nekaterim kazala luna, nekaterim jasno zvezdnato nebo. Zbrani na rondoju ob 8.00 pa smo ugotavljali, da mogoče Lisca kuka iz morja oblakov. Za nas pa je bilo važno, da imamo s seboj dežnike in prepričanje, da z njimi želimo delati lepo vreme.
V Tržišču pri bifeju smo pustili avtomobile in se spustili v strmi breg. »Štajgalo« je kar krepko do vrha Vodal. Na vrhu pa je najbolj zanimivo, da vidiš hišno številko 31 in napis Spodnje Vodale. Sosedova hiša ima številko 30, a napis je Zgornje Vodale. Bolj ko sledimo hišnim številkam, bolj smo zmedeni, ali smo v Zgornjih ali Spodnjih Vodalah – vse je dobro premešano.
Tako se mi porodi spomin na avionski let in opaženo prispodobo. Švica, v katero sem letela, je imela kraje kot mala mesta – hiše lepo na kupu in, čeprav vas, je imela ulice. Polja pa so vas obkrožala. Slovenija pa ima to posebnost, kot »da se Bogu ni več dalo zlagati vasic v kupčke in je hiške, kot semena na polju, stresal iz pesti.« Tako imamo kmetije potresene po celi pokrajini. Tisti pa, ki je postavljal vrstni red hiš in jih številčil, pa je verjetno pokušal, kdo ima boljši cviček, saj so številke pomešane med seboj in rabiš vodiča, da koga najdeš.
Tu teče tudi daljnovod, ki pa je imel točne oznake za pot do posameznih stebrov. Ko so ta daljnovod postavljali, je bil to največji projekt tisto leto v Sloveniji. Gradili pa so ga Hrvati.
Ko pridemo do prve kratke ravnine in mislimo, da smo že na vrhu, se v megli, ki se podi po dolinah, odpira pogled na desno na Topolovec in levo na Slančji vrh. Spredaj so Zgornje Vodale, za njimi pa Kovačev hrib.
Od Spodnjih Vodal 31 se na levo odpira pogled na Leskovec, Brunk in Kum z oblačno kučmo.
Vidimo tudi dosti vodnih zajetij – torej je tu dosti vode.
Pogled se nam odpre na turistično kmetijo Celestina. Imajo kmečki turizem, dobro vino in vedno so pripravljeni postreči. V času Peterletove vlade je bil to naj kmet v Sloveniji. Če bi šel daljnovod naravnost, bi sekal kmetijo tako rekoč čez streho stavb. Celestina se je moral močno truditi, da je dosegel, da so naredili ovinek okoli kmetije. Za njihovo zdravje je to pomembno, kakor tudi za uspešen turizem.
Med II. svetovno vojno je tu potekala meja. Nemci so prebivalce na svoji strani izselili. Tako tu še vedno potekata letno dva pohoda v njihov spomin.
Simonov je zidanica z letošnjo vinsko princeso. Sama družina je zelo pridna, delovna.
Videli smo tudi zidanico z 11. Cvičkovo princeso.
Veliko je tudi narejeno na cestah, ki imajo doberšen del novega asfalta. Grvine ob cesti pa tudi razkrivajo zanimivo sestavo tal – rdečo kraško zemljo in kamne, ki so zloženi kot opeke – v plasteh. Šli smo mimo nekaj starih zanimivih hišk. Vidi se, da ni dovolj denarja, a se tu in tam po malem obnavlja. Zanimivost v Sloveniji je tudi, da imajo kmetije na svojem dvorišču kapelice.
Končali smo ob 11.30 pri Felicijanu na kavici ob Judith-inem rojstnem dnevu.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar
