Spoznavanje naravnih vrednot
Pavla vas, Malkovec - 27. 11. 2013
Fotografije Vinka Šeška.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Malkovec, pohod po II. sevniškem vinogradniškem okolišu – 27. 11. 2013
Dobili smo se kot običajno na rondoju. Zbralo se nas je 19 in sedaj že naša stalna spremljevalka – Sonjina Fija.
Vodita nas tudi tokrat zakonca Kralj. Odpeljemo se v Tržišče do gostilne Dev. Tu ugotovimo, da je res mrzel in še prepišen dan, tako je bilo za tako - bolj počasno - potepanje s seboj kar malo premalo garderobe.
Pričakovali smo, da nas bo vodil Janez Valant, ki pa je imel zadržek in se nam je pridružil na koncu poti. Celotna ideja poti je bila daljša, a jo je Vinko skrajšal glede na naše običajne dolžine.
Področje Malkovca je kot velika kotanja, na kateri so na jugovzhodnih, južnih in zahodnih legah vinogradi. Najprej smo se spustili proti sredini te kotanje in potem dvignili do Malkovca. Gospod Pungarčar starejši nas je popeljal skozi zgodovino II. svetovne vojne, ki se je tu dogajala in so ohranjena obeležja o teh dogodkih: izdajstvo domačina, streljanje talcev in kako sedaj na to ohranjajo spomin.
Potem nam je razložil tudi o trsih, ki so se uničili s koreninsko ušjo, kar smo slišali že zadnjič. Sedaj pa imajo tu tudi trsnico. Cviček raste le tu in ga z dobrim kletarjenjem plemenitijo. Sedaj imajo tu tudi vinsko princeso. Ob poti so na zidanicah tudi obeležja o priznanju za dobro vino. Imajo tudi več klopotcev. Ustavili smo se ob tistem – vaškem, ki so ga skupaj postavili in je sedaj le drog. Nanj postavijo klopotec v času zorenja grozdja v avgustu in se za Martina sname.
Kljub dolgočasnemu vremenu se je pogled odpiral naokoli: na zasneženi vrh Kuma, na Kozje in na Trdinov vrh z manjšimi hribi v ospredju.
Dobro prezebli smo se zatekli v njihovo zidanico na pokušino vina: rdeči - portugalka (je sorta ki je vmešana v cviček) in beli pino. Na mizi so se našle še dobrote iz nahrbtnika. Ivanka je imela prave šamrole – to pomeni, da so bile polnjene z snegom – stepenim beljakom. Bile so odlične. Tako smo izvedeli, da je pred dnevi imela rojstni dan. Pa smo ji zapeli in se za intonacijo – kot ponavadi – nismo zmenili.
Nato nas je povabil še Janez Valant v sosednjo – svojo zidanico. Tu smo videli domiselni mini gašperček – pobran s smetišča in dodelan za ponovno uporabo. Valant ima tudi reliefne portrete znanih ljudi, ki so se mu vsak po svoje zdeli pomembni, da ohranja njihov spomin. Na steni ima tudi polkno enega okna, ki je ob požaru med vojno ostala le ožgana. V njej so vžgane letnice požara in obnove zidanice.
Pohod smo končali v Rondoju, ki dobiva sedaj novo teraso. Kavica je bila še eno darilo slavljenke Ivanke.
Ob 13.00 smo pohod zaključili na rondoju.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Malkovec, pohod po II. sevniškem vinogradniškem okolišu – 27. 11. 2013
Dobili smo se kot običajno na rondoju. Zbralo se nas je 19 in sedaj že naša stalna spremljevalka – Sonjina Fija.
Vodita nas tudi tokrat zakonca Kralj. Odpeljemo se v Tržišče do gostilne Dev. Tu ugotovimo, da je res mrzel in še prepišen dan, tako je bilo za tako - bolj počasno - potepanje s seboj kar malo premalo garderobe.
Pričakovali smo, da nas bo vodil Janez Valant, ki pa je imel zadržek in se nam je pridružil na koncu poti. Celotna ideja poti je bila daljša, a jo je Vinko skrajšal glede na naše običajne dolžine.
Področje Malkovca je kot velika kotanja, na kateri so na jugovzhodnih, južnih in zahodnih legah vinogradi. Najprej smo se spustili proti sredini te kotanje in potem dvignili do Malkovca. Gospod Pungarčar starejši nas je popeljal skozi zgodovino II. svetovne vojne, ki se je tu dogajala in so ohranjena obeležja o teh dogodkih: izdajstvo domačina, streljanje talcev in kako sedaj na to ohranjajo spomin.
Potem nam je razložil tudi o trsih, ki so se uničili s koreninsko ušjo, kar smo slišali že zadnjič. Sedaj pa imajo tu tudi trsnico. Cviček raste le tu in ga z dobrim kletarjenjem plemenitijo. Sedaj imajo tu tudi vinsko princeso. Ob poti so na zidanicah tudi obeležja o priznanju za dobro vino. Imajo tudi več klopotcev. Ustavili smo se ob tistem – vaškem, ki so ga skupaj postavili in je sedaj le drog. Nanj postavijo klopotec v času zorenja grozdja v avgustu in se za Martina sname.
Kljub dolgočasnemu vremenu se je pogled odpiral naokoli: na zasneženi vrh Kuma, na Kozje in na Trdinov vrh z manjšimi hribi v ospredju.
Dobro prezebli smo se zatekli v njihovo zidanico na pokušino vina: rdeči - portugalka (je sorta ki je vmešana v cviček) in beli pino. Na mizi so se našle še dobrote iz nahrbtnika. Ivanka je imela prave šamrole – to pomeni, da so bile polnjene z snegom – stepenim beljakom. Bile so odlične. Tako smo izvedeli, da je pred dnevi imela rojstni dan. Pa smo ji zapeli in se za intonacijo – kot ponavadi – nismo zmenili.
Nato nas je povabil še Janez Valant v sosednjo – svojo zidanico. Tu smo videli domiselni mini gašperček – pobran s smetišča in dodelan za ponovno uporabo. Valant ima tudi reliefne portrete znanih ljudi, ki so se mu vsak po svoje zdeli pomembni, da ohranja njihov spomin. Na steni ima tudi polkno enega okna, ki je ob požaru med vojno ostala le ožgana. V njej so vžgane letnice požara in obnove zidanice.
Pohod smo končali v Rondoju, ki dobiva sedaj novo teraso. Kavica je bila še eno darilo slavljenke Ivanke.
Ob 13.00 smo pohod zaključili na rondoju.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar