Staro Dobje, Novi Grad, Stari grad - 6. 5. 2015
Avtor: Vinko Šeško.
|
Avtor: Ljubo Motore.
|
Zahvala Nevenke Vahtar.
Več posnetkov Vinka Šeška.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video: Romana Ivačič.
Sevničani so se zbrali na rondoju. Z Jankom pa sva prišla iz Radeč čez Novi grad na Dobje.
Najprej smo v njihovem »kozolcu« - vaškem domu – odložili prinešene piknik dobrote.
Dan pa ne more brez sprehoda, saj moramo videti kaj lepega, zanimivega, pa tudi hoja bo dobra za dober tek.
Grad ne stari, ne novi več ne stojita. A pri kmetiji, kjer je nekoč stal Novi dvorec so še vidni ostanki zidu grajskega hleva. Na dvorišču pa stoji miniatura tako Starega kot Novega gradu. Erkenstein (1072 – 1635) in Obererkenstein (1688 – 1944).
Tu je bilo vedno dovolj vode. Tako je imel Stari grad, ki je bil trikotne oblike, vodnjak v gradu. Na terenu smo ugotovili, da je teren zahteval tako obliko. Dvorec pa je imel svoj studenec malo pod gradom – smo si ga ogledali.
Tokrat si nismo preveč pretegnili nog – vse je bolj sprehod po ravnem. Edino vzpetina na stari grad se malo dvigne.
Ko smo se vrnili do kozolca na Dobju, smo dogajanje preselili na prosto – klopi in mize z vsemi dobrotami. Kot vedno jih je bilo preveč in vse so bile slastno dobre – tako tiste za jesti, kot tiste iz steklenice.
Ko smo se podprli, pa smo še dali malo pozornosti tistim, ki se v krožku dodatno trudijo – blagajničarki Ivanki, zapisnikarici Nevenki, prvemu »asistentu« Ljubu in »glavnemu motivatorju« Vinku, ki smo se mu na posebno vizitko, ki ponazarja naše poti, še vsi podpisali. Ker je bil Vinko opažen v Posavcu, smo mu to fotogenično fotografijo še uokvirili in podarili.
Tokrat smo kavico izpustili, ker je nihče ni pogrešal.
Okrog 12.ure smo vse lepo pospravili in si zaželeli lepe počitnice in na svidenje jeseni.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video: Romana Ivačič.
Sevničani so se zbrali na rondoju. Z Jankom pa sva prišla iz Radeč čez Novi grad na Dobje.
Najprej smo v njihovem »kozolcu« - vaškem domu – odložili prinešene piknik dobrote.
Dan pa ne more brez sprehoda, saj moramo videti kaj lepega, zanimivega, pa tudi hoja bo dobra za dober tek.
Grad ne stari, ne novi več ne stojita. A pri kmetiji, kjer je nekoč stal Novi dvorec so še vidni ostanki zidu grajskega hleva. Na dvorišču pa stoji miniatura tako Starega kot Novega gradu. Erkenstein (1072 – 1635) in Obererkenstein (1688 – 1944).
Tu je bilo vedno dovolj vode. Tako je imel Stari grad, ki je bil trikotne oblike, vodnjak v gradu. Na terenu smo ugotovili, da je teren zahteval tako obliko. Dvorec pa je imel svoj studenec malo pod gradom – smo si ga ogledali.
Tokrat si nismo preveč pretegnili nog – vse je bolj sprehod po ravnem. Edino vzpetina na stari grad se malo dvigne.
Ko smo se vrnili do kozolca na Dobju, smo dogajanje preselili na prosto – klopi in mize z vsemi dobrotami. Kot vedno jih je bilo preveč in vse so bile slastno dobre – tako tiste za jesti, kot tiste iz steklenice.
Ko smo se podprli, pa smo še dali malo pozornosti tistim, ki se v krožku dodatno trudijo – blagajničarki Ivanki, zapisnikarici Nevenki, prvemu »asistentu« Ljubu in »glavnemu motivatorju« Vinku, ki smo se mu na posebno vizitko, ki ponazarja naše poti, še vsi podpisali. Ker je bil Vinko opažen v Posavcu, smo mu to fotogenično fotografijo še uokvirili in podarili.
Tokrat smo kavico izpustili, ker je nihče ni pogrešal.
Okrog 12.ure smo vse lepo pospravili in si zaželeli lepe počitnice in na svidenje jeseni.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
