Svinjsko in Grdi graben - 24. 4. 2013
Tokrat se nas zbere na rondoju 17, kar pomeni, da nadaljujemo vožnjo s štirimi avtomobili – v enega se morajo malo stisniti.
Najprej nas vodi pot do Šentjanža, kjer pri gostilni Repovž zavijemo levo med hišami. Pot nas vodi naprej skozi vasi Kije, Podboršt, Veliki Cirnik, Svinjsko.
Vinko se spomni, da je to bilo njegovo prvo delovno področje. Tu je moral popisati gozd. Stanoval je pri kmetu. Nekega dne ga nekdo poišče in povpraša po ing. gozdarju, a kmet pravi da ga tu ni. »Ja pa mora biti tu nastanjen«, vztraja prišlek. »Ja en fant pa je res tukaj,« se spomni kmet.
Na desno vidimo Jatno in njen vrh Šop.
Na poti smo videli rumeno kalužnico, repuh – beli (lahko je tudi rdeč), navadni volčin. Na pokopališču pa je cvetel tudi en encijan. Posebno pa občudujemo nežno listje, ki je po obilni zimski moči sedaj kar eksplodiralo. Irena pove, da so mladi bukovi listi užitni in res so dobri – imajo okus po kislici.
Tudi tokrat imamo čudovito vreme, ki še pripomore, da so efekti svetlobe in mehko razgibana pokrajina z nežno valujočimi sveže zoranimi njivami in cvetočimi divjimi, kakor tudi domačimi češnjami – čudovita.
Po cerkvicah smo ugotavljali, kje smo že vse bili. Videl pa se je tudi Trdinov vrh.
Zaradi jesenske ujme so manj pomembne poti še vedno neprehodne, tako smo
se vračali po grabnu tudi nazaj. Plan je bil, vrniti se po grebenu hriba in imeti lep razgled. Temu smo se morali odpovedati, a smo zato še enkrat morali čez nekaj prečkanj potoka, kar smo skoraj uspešno izpeljali – le ena si je enkrat namočila noge. Potok pa ima mnogo kaskad in nam je tudi s tem dajal lepši izgled naše poti.
Na povratku se najprej ustavimo na stari kmetiji Majcen – Kocutar – zanimiva kmetija po starih značilnostih – primerna za ohraniti – V. Cirnik 38 – zaselek Češnjevec.
Ustavimo se še pri potoku pred Šentjanžem, kjer je mejni kamen medvojne meje med Nemčijo in Italijo.
Pri Repovžu nas tokrat Romana počasti s kavico, ker je bila pred kratkim slavljenka. Učiteljici angleščine smo zapeli najprej slovensko in še angleško verzijo čestitke.
Dogovorimo se, da se vidimo pred počitnicami še v maju nekje med 10. in 23. in se prepustimo najprej vodstvu Vinka Zalezine v njegovi okolici in si potem naredimo še zaključek pri planinskem zavetišču v Sevnici.
Ugotovili smo tudi, da je sedanja blagajničarka odlična in ji funkcijo prepuščamo v »trajno last«.
Okrog 12.30 zaključimo s potepanjem.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar