Na lepše - Valvazorjeva knjižnica Krško, Kapucinska knjižnica in ruševine krškega gradu, 16. 2. 2023
14 članov U3 (2 moška in 12 žensk) nas je 16. 2. 2023 spoznavalo bogastvo Valvazorjeve knjižnice Krško. Naša gostiteljica je bila ga. Urška Lobnikar Paunarič, direktorica, za katero lahko rečemo, da je v knjižnico zaljubljena. Dokaz: planiran enourni obisk se je spremenil v prijeten dvourni klepet.
Začeli smo v stari stavbi (kapucinski samostan iz l. 1644), kjer je bila in je še Kapucinska knjižnica. 340 let so vstopali v to shrambo modrosti le redovniki, od 1988 pa v spremstvu tudi vsi ostali radovedneži. Knjižnica hrani 1503 knjige, razvrščene v kodo črk, kjer črke pomenijo določeno področje (teologija, medicina …). Videli smo katalog knjig iz l. 1695. Na mizi so postavljene knjige z lesenimi platnicami, spete z zakovicami. Ogledali smo si nekaj rokopisov, kjer smo zasledili, kako zelo so »šparali« s papirjem, da so lahko čimveč zapisali na list papirja. Prav tako »šparavno« so razporejene knjige na policah. Ga. Urška nam je predstavila originalno Dalmatinovo biblijo, ki žal ni ohranjena v celoti. Med bukvami (star izraz za knjige) stoji stojalo, na katero so zatikali trske za razsvetljavo. Danes ob takšni svetlobi ne bi mogli ne brati ne pisati.
V kapucinskem samostanu, kjer še zmeraj domuje del Valvazorjeve knjižnice, je od 2009 posebna zbirka oz. muzej v malem Speedway v Sloveniji. To je edina tovrstna javno dostopna zbirka v Sloveniji. Razstavljeni so številni predmeti, ki so pomembni za odvijanje dirk – od opreme voznika, motorja in delov opreme, do startnih številk, pokalov in priznanj, plakatov ter marsikaj drugega. Na voljo so tudi filmski posnetki.
In zdaj predstavitev lepotice – nov del Valvazorjeve knjižnice, ki stoji na nekdanjem vrtu kapucinskega samostana. Kako velika, svetla, razgibana, barvna! Arhitektka je mojstrsko razgibala prostor, tako da namesto podolgovate škatle pogled iz zraka spominja na valovito Savo. In na strehi bo zelenje! Okna so oblikovana, kot bi gledal postavljene knjige na policah. Knjižnica je sodobno opremljena s knjigomatom in pametnimi policami (knjigo položiš med te police in računalnik označi, da si knjigo vrnil). Elektronska informacijska tabla nam modro obarva prostor, na katerem so iskane knjige. Poskrbljeno je za najmlajše v igralnici z didaktičnimi igračami in velikim mačkom Murijem, študijska čitalnica ponuja možnost študija, časopisna čitalnica listanje časopisov in revij. Iz časopisne čitalnice boš lahko stopil na zelenico ali pa v notranji atrij.
V časopisni čitalnici so nam pripravili kavo, čaj in piškote in nam tako pokazali, kako si predstavljajo druženje obiskovalcev oz. prireditveni prostor.
Valvazorjeva knjižnica, ki je pričela delovati 1965, deluje od 1988 v prostorih kapucinskega samostana, nov del pa toplo sprejema obiskovalce od 2021. Vabljeni!
Romana nas je popeljala nad staro mestno jedro na hrib Gora, kjer je nekaj malega ostankov krškega gradu.
Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko). Domneva se, da je bil pozidan kmalu po letu 1100 iz strani rodbine Bogenskih. V letih 1351-58 so naselje, grad in posest postali last Celjskih grofov. Po smrti Ulrika II. leta 1456 je njegova vdova Katarina leta 1459 grad prodala Habsburžanom, ti pa so ga oddajali v zakup. Friderik III. Habsburški je naselbino pod njim leta 1477 povzdignil v mesto. Pomen gradu je ščasoma tako nazadoval, da je bil že v Valvasorjevih časih opuščen in je začel propadati.
Lepo razgledišče nad Savo, elektrarno, danes označeno kot Krškočara. Nadihali smo se svežega zraka, se nasmejali prevoznemu sredstvu – čarovniški metli na vrhu Gore, odpočili na klopcah z mačkami – domiselno.
Opravili smo še pohod na železniško postajo in tako združili fizično aktivnost s kulturo.
Zapisala: Jelka Slukan
Foto: Drago Slukan
