Začetek študijskega leta in srečanje s patrom Karlom Gržanom
Za žlahtno sožitje - 1. 10. 2024
Veselo pozdravljanje na hodniku in v dvorani, dolga vrsta pri plačilu članarine - začetek novega študijskega leta.
Pozdravne besede podpredsednice Alenke Žuraj Balog, dve pesmi Pevskega zbora Utrinek in uvodne besede Marjana Krapeža o našem gostu patru Karlu Gržanu.
Pater Gržan nas nagovori z izbranimi besedami, v dar pa nam prinese torto. Res samo risbo na papirju, ob njej pa razloži, kako graditi žlahtno sožitje.
Najprej za osnovo biskvit: dobro je treba poskrbeti za svoje notranje osebno počutje. To vpliva tudi na druge. Pomembna je notranja pomiritev, spokojnost. Vzemimo si čas, povejmo drugim, da ga rabimo. Ne bodimo odvisni od razpoloženja drugih, ki se hranijo na nas.
Potem sledi nadev iz poosebljene medsebojne spoštljivosti, pravičnosti in odgovornosti. To naj bi bilo samo po sebi umevno. V nadevu naj bo dvanajst razlogov, za kaj smo lahko hvaležni. Tako se okrepimo, opolnomočimo, ne tlačimo se z negativizmom in pesimizmom. V odnosu do drugih povejmo pet pozitivnih stvari, potem poskušajmo razložiti, kaj nas moti, nam gre na živce, sicer pride do utrujanja odnosa. Čas je za sočutje: dajanje miline, milosti drug drugemu. Iz tega postajamo močnejši, vendar skozi živo komunikacijo, ne aparate, ki odtujujejo. Sreča je odločitev!
Druga plast biskvita je odnos do otrok. Odkrijmo v njih izvirnost njihovih izjemnih osebnosti. Srčnost je dodana vrednost. Obstaja vrsta inteligenc, ne samo racionalna, tudi srčna, duhovna, odnosna, intuitivna. Vsak ima svojo polno vrednost v svoji inteligenci, to je treba podpirati in razvijati ostale.
Na vrhu je obliv, ki prinaša zadovoljstvo v medsebojnih odnosih. Smeh je pol zdravja, za srčno krepitev rabimo tudi sočutje, da nismo osamljeni. To pomeni dodano posebno vrednost.
Na koncu nam pater Gržan pove zgodbo o zajcu, ki je vstal od mrtvih. Dve sosednji družini sta se lepo razumeli, se obiskovali, družili, si pomagali. Nekega večera pa prinese pes v gobcu mrtvega zajca. Gospodinja opazi, da je pri sosedih zajčnik odprt in predvideva, da je njen pes uplenil zajca. Da ne bi bilo kaj narobe v medsebojnih odnosih, najde rešitev v tem, da svojega podobnega živega zajca odnese k sosedom in zapre vrata zajčnika. Drugo jutro pride soseda in pripoveduje čudno zgodbo: zvečer ji je poginil zajec, zakopala ga je v jamo, zjutraj jo je našla prazno, zajca pa v zajčniku. Zajec je vstal od mrtvih.
Vedno naj bi iskali razloge za smeh in dobro voljo, tudi v patrovih dveh knjigah s hudomušnimi zgodbami jih lahko. Napisal pa je tudi zgodbo o Frideriku in Veroniki na podlagi mnogih virov.
Patra Karla Gržana je vedno prijetno poslušati in potem razmisliti o povedanem. Tudi tokrat nam je obogatil dopoldne in začetek študijskega leta.
Potem je podpredsednica predstavila navodila in načrte, na izrednem občnem zboru pa smo potrdili novo zastopnico Društva.
Povzela: Romana Ivačič
Pozdravne besede podpredsednice Alenke Žuraj Balog, dve pesmi Pevskega zbora Utrinek in uvodne besede Marjana Krapeža o našem gostu patru Karlu Gržanu.
Pater Gržan nas nagovori z izbranimi besedami, v dar pa nam prinese torto. Res samo risbo na papirju, ob njej pa razloži, kako graditi žlahtno sožitje.
Najprej za osnovo biskvit: dobro je treba poskrbeti za svoje notranje osebno počutje. To vpliva tudi na druge. Pomembna je notranja pomiritev, spokojnost. Vzemimo si čas, povejmo drugim, da ga rabimo. Ne bodimo odvisni od razpoloženja drugih, ki se hranijo na nas.
Potem sledi nadev iz poosebljene medsebojne spoštljivosti, pravičnosti in odgovornosti. To naj bi bilo samo po sebi umevno. V nadevu naj bo dvanajst razlogov, za kaj smo lahko hvaležni. Tako se okrepimo, opolnomočimo, ne tlačimo se z negativizmom in pesimizmom. V odnosu do drugih povejmo pet pozitivnih stvari, potem poskušajmo razložiti, kaj nas moti, nam gre na živce, sicer pride do utrujanja odnosa. Čas je za sočutje: dajanje miline, milosti drug drugemu. Iz tega postajamo močnejši, vendar skozi živo komunikacijo, ne aparate, ki odtujujejo. Sreča je odločitev!
Druga plast biskvita je odnos do otrok. Odkrijmo v njih izvirnost njihovih izjemnih osebnosti. Srčnost je dodana vrednost. Obstaja vrsta inteligenc, ne samo racionalna, tudi srčna, duhovna, odnosna, intuitivna. Vsak ima svojo polno vrednost v svoji inteligenci, to je treba podpirati in razvijati ostale.
Na vrhu je obliv, ki prinaša zadovoljstvo v medsebojnih odnosih. Smeh je pol zdravja, za srčno krepitev rabimo tudi sočutje, da nismo osamljeni. To pomeni dodano posebno vrednost.
Na koncu nam pater Gržan pove zgodbo o zajcu, ki je vstal od mrtvih. Dve sosednji družini sta se lepo razumeli, se obiskovali, družili, si pomagali. Nekega večera pa prinese pes v gobcu mrtvega zajca. Gospodinja opazi, da je pri sosedih zajčnik odprt in predvideva, da je njen pes uplenil zajca. Da ne bi bilo kaj narobe v medsebojnih odnosih, najde rešitev v tem, da svojega podobnega živega zajca odnese k sosedom in zapre vrata zajčnika. Drugo jutro pride soseda in pripoveduje čudno zgodbo: zvečer ji je poginil zajec, zakopala ga je v jamo, zjutraj jo je našla prazno, zajca pa v zajčniku. Zajec je vstal od mrtvih.
Vedno naj bi iskali razloge za smeh in dobro voljo, tudi v patrovih dveh knjigah s hudomušnimi zgodbami jih lahko. Napisal pa je tudi zgodbo o Frideriku in Veroniki na podlagi mnogih virov.
Patra Karla Gržana je vedno prijetno poslušati in potem razmisliti o povedanem. Tudi tokrat nam je obogatil dopoldne in začetek študijskega leta.
Potem je podpredsednica predstavila navodila in načrte, na izrednem občnem zboru pa smo potrdili novo zastopnico Društva.
Povzela: Romana Ivačič
