Zajčja gora - 26. 2. 2020
Vremenska napoved za danes je preprosto grozljiva, ampak zjutraj celo sije sonce, le megle se vlačijo po dolini Save. Kljub vsemu se nas ob devetih na krožišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) zbere osem od študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica.
Odločimo se za nekaj kratkega: ob Savi se sprehodimo do Hidroelektrarne Boštanj, potem pa začnemo gristi kolena v hrib na Zajčjo goro. Občudujemo domačine, ki jim je ta strma in ozka cesta edina pot do doma. Na tej sončni rebri uživa pomladno cvetje: trobentice, pljučnik in bogato s cvetjem okrašeni grmiček navadnega volčina. Tudi sicer narava ne zgleda nič kaj zimska.
Pri Prahovih se nekaj prepiramo o sorodstvu, pa nas takoj zaloti gospodinja in razreši dileme. Gospodar nam ponudi "zdravilo" s smrekovimi vršički, ki zagreje po počiralniku vse do želodca. Gospodinja nam postreže s slastnimi miškami: gostoljubnost bi pri tej družini morali pisati z veliko začetnico. K sreči se ozremo in vidimo, da se na zahodu zbirajo temni oblaki, ki se hitro bližajo. Na hitro si ogledamo še gospodarjevo inovacijo za rahljanje gred, tudi sicer ne manjka koristnih in lepih izdelkov njegovih spretnih rok.
Skoraj po ravnem hitimo pred oblaki, še vedno nas obseva sonce, s pogledom ošvrknemo travnik, ki je bel od pomladanskih velikih zvončkov (kronic), potem pa se spustimo po gozdni stezi proti Ribnikom. na travniku nas že lovijo prve kaplje, zato pohitimo po bližnjici in se še ravno pravi čas umaknemo pod kozolec ob poti. Takrat pa se nebo odpre, oblaki izpustijo vse, kar imajo: toča, sodrga, dež; bele kroglice prekrijejo tla. Boris izkoristi čas in nam natoči svojo kačjo slino in jo pospremi še s pecivom.
Ko se neurje malo umiri, nadaljujemo pot do Pizzerije Rondo, pred katero se spomnimo na Borisov rojstni dan in mu kar pod dežniki na parkirišču zapojemo voščilo. On se nam bogato oddolži s pico, pecivom in kavo. Skozi okno opazujemo novo neurje in v zatišju po njem pohitimo vsak na svoj dom.
Zapisala
Romana Ivačič
PODROBNOSTI V SPLETNEM DNEVNIKU.
Odločimo se za nekaj kratkega: ob Savi se sprehodimo do Hidroelektrarne Boštanj, potem pa začnemo gristi kolena v hrib na Zajčjo goro. Občudujemo domačine, ki jim je ta strma in ozka cesta edina pot do doma. Na tej sončni rebri uživa pomladno cvetje: trobentice, pljučnik in bogato s cvetjem okrašeni grmiček navadnega volčina. Tudi sicer narava ne zgleda nič kaj zimska.
Pri Prahovih se nekaj prepiramo o sorodstvu, pa nas takoj zaloti gospodinja in razreši dileme. Gospodar nam ponudi "zdravilo" s smrekovimi vršički, ki zagreje po počiralniku vse do želodca. Gospodinja nam postreže s slastnimi miškami: gostoljubnost bi pri tej družini morali pisati z veliko začetnico. K sreči se ozremo in vidimo, da se na zahodu zbirajo temni oblaki, ki se hitro bližajo. Na hitro si ogledamo še gospodarjevo inovacijo za rahljanje gred, tudi sicer ne manjka koristnih in lepih izdelkov njegovih spretnih rok.
Skoraj po ravnem hitimo pred oblaki, še vedno nas obseva sonce, s pogledom ošvrknemo travnik, ki je bel od pomladanskih velikih zvončkov (kronic), potem pa se spustimo po gozdni stezi proti Ribnikom. na travniku nas že lovijo prve kaplje, zato pohitimo po bližnjici in se še ravno pravi čas umaknemo pod kozolec ob poti. Takrat pa se nebo odpre, oblaki izpustijo vse, kar imajo: toča, sodrga, dež; bele kroglice prekrijejo tla. Boris izkoristi čas in nam natoči svojo kačjo slino in jo pospremi še s pecivom.
Ko se neurje malo umiri, nadaljujemo pot do Pizzerije Rondo, pred katero se spomnimo na Borisov rojstni dan in mu kar pod dežniki na parkirišču zapojemo voščilo. On se nam bogato oddolži s pico, pecivom in kavo. Skozi okno opazujemo novo neurje in v zatišju po njem pohitimo vsak na svoj dom.
Zapisala
Romana Ivačič
PODROBNOSTI V SPLETNEM DNEVNIKU.