Zajčja Gora - 6. 1. 2016
Avtor: Vinko Šeško.
Več posnetkov Marte Brežan.
Posnetki Vinka Šeška.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Kljub zimskemu vremenu s pršenjem se nas na rondoju zbere ob 8. uri 14.
Nismo izpustili prvega srečanja v novem letu, zato smo času in vremenu prilagodili pohod.
Sprejmemo Vinkov predlog, da jo mahnemo po njegovi domači ulici v breg, ker bo lažji vzpon. Tako bomo šli nazaj po cesti in naredili krog.
Pridemo do znamenite, košate fige. Tu nas Vinko spomni na elektrifikacijo najprej Boštanja in nato Sevnice, ki pa je prinesla elektriko tudi na ta hrib.
Ni veliko ljudi zunaj, ker vreme ravno ni navdušujoče. Vseeno pa se srečamo s tam stanujočim gospodom, ki je imel nekoč dosti živali. Sedaj ima le nekaj zajcev. Postreže nas z borovničkami.
Pri Mastnaku vidimo, da mora biti nekdo doma. Le malo postojimo in se začnemo vračati po cesti v dolino. Cesta pa je na meji zmrzovanja, tako da je dobro preveriti vsak korak.
Žal je precej megleno in ni nobenih pravih pogledov, tako ni veliko za fotografe.
Preseneti nas le slap rumenega nepozebnika.
Končali na rondoju okrog 10.15. Ob kavici si privoščimo nekaj vicev in klepet, saj se samo Vinku mudi, drugi pa še malo posedimo.
Zapisala Nevenka Vahtar
Posnetki Vinka Šeška.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Kljub zimskemu vremenu s pršenjem se nas na rondoju zbere ob 8. uri 14.
Nismo izpustili prvega srečanja v novem letu, zato smo času in vremenu prilagodili pohod.
Sprejmemo Vinkov predlog, da jo mahnemo po njegovi domači ulici v breg, ker bo lažji vzpon. Tako bomo šli nazaj po cesti in naredili krog.
Pridemo do znamenite, košate fige. Tu nas Vinko spomni na elektrifikacijo najprej Boštanja in nato Sevnice, ki pa je prinesla elektriko tudi na ta hrib.
Ni veliko ljudi zunaj, ker vreme ravno ni navdušujoče. Vseeno pa se srečamo s tam stanujočim gospodom, ki je imel nekoč dosti živali. Sedaj ima le nekaj zajcev. Postreže nas z borovničkami.
Pri Mastnaku vidimo, da mora biti nekdo doma. Le malo postojimo in se začnemo vračati po cesti v dolino. Cesta pa je na meji zmrzovanja, tako da je dobro preveriti vsak korak.
Žal je precej megleno in ni nobenih pravih pogledov, tako ni veliko za fotografe.
Preseneti nas le slap rumenega nepozebnika.
Končali na rondoju okrog 10.15. Ob kavici si privoščimo nekaj vicev in klepet, saj se samo Vinku mudi, drugi pa še malo posedimo.
Zapisala Nevenka Vahtar
