Zaključek študijskega leta na Lisci - 9. 5. 2017
Foto: Jože Sečen. Več njegovih posnetkov.
Posnetki Vinka Šeška.
Video Romane Ivačič: Uvodni del in Utrinek, Predsednikov govor in tai chi, Ročnodelski krožek. Krožki in recitacije. Razno.
Posnetki Vinka Šeška.
Video Romane Ivačič: Uvodni del in Utrinek, Predsednikov govor in tai chi, Ročnodelski krožek. Krožki in recitacije. Razno.
Video Vinka Šeška.
Tudi letos je zaključek na Lisci. Korajžni pridejo peš. Večina z avtobusom in še nekaj v svoji režiji.
Vreme naj bi zdržalo, a nam jo je zagodlo. Po prvih počasnih kapljah je teh potem bilo že kar preveč. Postalo je tudi mrzlo. A smo skoraj v celoti vse izpeljali.
Najprej nas je pozdravil naš predsednik, ki je že to več kot 1 leto. Tokrat je bil v svojem nastopu suveren in prav prijetno šaljiv.
Pevski zbor U3nek pa nas je z svojim pevsko-recitalnim nastopom še posebej razveselil. Od udarnih do narodnih smo prispeli še do »Ode radosti« in je naša majhnost prerasla v ponos, ki smo ga še s »pesmijo za vse« družno odpeli.
Med pesnice se je sedaj pojavila še nova, ki jo bomo v naš »klan« ostale veselo sprejele.
Krožki so delovni in veselo nadaljujejo z delom, ki ga še nadgrajujejo.
Letos prvič se nam predstavi »Tai – chi« z celovitim nastopom.
Za golaž pa smo se morali stisniti v Tončkovem domu, ker so pričakovali še en avtobus upokojencev, ki so zasedli glavni prostor. Bolj spretni smo pohiteli v Jurkovo kočo, kjer smo jo potem tudi napolnili in se imeli prav lepo.
Prav prijetno smo počakali 13.30 uro, ko je bil povratek avtobusa.
Na poti v dolino pa se je kazalo tudi sonce.
Ob koncu nas Sašo še povabi na »Parado učenja« - dan odprtih vrat v naših novih prostorih, na razstavo v knjižnico in na predstavitev krožka Spoznavanje naravnih vrednot – 17.5.17 ob 19 h - v Kulturni dvorani Sevnica.
U3
V mrzlem jutru zime
spanec noče iti,
telo v hlad noče se prebuditi.
In vendar se zbudim,
vstanem
in že hitim.
Že več kot 10 let -
si tega druženja želim,
veselim.
Tudi predavanje bo zanimivo,
prav dopadljivo,
vabljivo.
Pridem malo prej,
se oziram,
znance prijatelje pozdravim,
nasmeh vsem podarim.
Kavica ni nuja,
ne potreba,
a željno pričakovana,
klepetu namenjena.
Tudi to za zdravje je potrebno -
v prijetni družbi biti,
poklepetati,
vse novice prijateljev zbrati.
Po 10 letih in več –
imeli bi že doktorat,
a nam pomemben je trenutek vsak,
ki si ga podarimo,
med seboj delimo.
Naše novo znanje ni učeno,
a vendar nekaj novega je pridobljeno,
kdaj tudi v svojem življenju uporabljeno,
kdaj le naprej podarjeno.
A vsakokrat z dobro voljo pridemo,
optimizem naprej delimo,
kot otroci se včasih veselimo
in včasih koga potolažimo.
Novo znanje bi tudi z otroki, vnuki delili,
če bi se z njimi lahko več družili;
a tudi prijateljem povedali
in se s tem življenja še bolj veselili.
Sedaj pa bomo še naše nove prostore izkoristili,
se v njih zelo dobro počutili,
krožkom nov urnik uredili,
ob krožkih še družabnih dogodkov veselili,
ob kartah in šahu še kaj za zabavo odkrili
in še kaj ob kavici pogruntali.
Se bomo tudi kdaj objeli,
saj smo dojeli,
da najmanj štirje srečo dele.
Vedno znova bomo prišli.
Se vsake naše družbe veselili,
in skupno še česa spomnili.
Na koncu pa vsako leto –
HVALA,
da smo se tu na Lisci zopet dobili,
poveselili
in novo študijsko leto napovedali!
Zapisala
Nevenka Vahtar
Vreme naj bi zdržalo, a nam jo je zagodlo. Po prvih počasnih kapljah je teh potem bilo že kar preveč. Postalo je tudi mrzlo. A smo skoraj v celoti vse izpeljali.
Najprej nas je pozdravil naš predsednik, ki je že to več kot 1 leto. Tokrat je bil v svojem nastopu suveren in prav prijetno šaljiv.
Pevski zbor U3nek pa nas je z svojim pevsko-recitalnim nastopom še posebej razveselil. Od udarnih do narodnih smo prispeli še do »Ode radosti« in je naša majhnost prerasla v ponos, ki smo ga še s »pesmijo za vse« družno odpeli.
Med pesnice se je sedaj pojavila še nova, ki jo bomo v naš »klan« ostale veselo sprejele.
Krožki so delovni in veselo nadaljujejo z delom, ki ga še nadgrajujejo.
Letos prvič se nam predstavi »Tai – chi« z celovitim nastopom.
Za golaž pa smo se morali stisniti v Tončkovem domu, ker so pričakovali še en avtobus upokojencev, ki so zasedli glavni prostor. Bolj spretni smo pohiteli v Jurkovo kočo, kjer smo jo potem tudi napolnili in se imeli prav lepo.
Prav prijetno smo počakali 13.30 uro, ko je bil povratek avtobusa.
Na poti v dolino pa se je kazalo tudi sonce.
Ob koncu nas Sašo še povabi na »Parado učenja« - dan odprtih vrat v naših novih prostorih, na razstavo v knjižnico in na predstavitev krožka Spoznavanje naravnih vrednot – 17.5.17 ob 19 h - v Kulturni dvorani Sevnica.
U3
V mrzlem jutru zime
spanec noče iti,
telo v hlad noče se prebuditi.
In vendar se zbudim,
vstanem
in že hitim.
Že več kot 10 let -
si tega druženja želim,
veselim.
Tudi predavanje bo zanimivo,
prav dopadljivo,
vabljivo.
Pridem malo prej,
se oziram,
znance prijatelje pozdravim,
nasmeh vsem podarim.
Kavica ni nuja,
ne potreba,
a željno pričakovana,
klepetu namenjena.
Tudi to za zdravje je potrebno -
v prijetni družbi biti,
poklepetati,
vse novice prijateljev zbrati.
Po 10 letih in več –
imeli bi že doktorat,
a nam pomemben je trenutek vsak,
ki si ga podarimo,
med seboj delimo.
Naše novo znanje ni učeno,
a vendar nekaj novega je pridobljeno,
kdaj tudi v svojem življenju uporabljeno,
kdaj le naprej podarjeno.
A vsakokrat z dobro voljo pridemo,
optimizem naprej delimo,
kot otroci se včasih veselimo
in včasih koga potolažimo.
Novo znanje bi tudi z otroki, vnuki delili,
če bi se z njimi lahko več družili;
a tudi prijateljem povedali
in se s tem življenja še bolj veselili.
Sedaj pa bomo še naše nove prostore izkoristili,
se v njih zelo dobro počutili,
krožkom nov urnik uredili,
ob krožkih še družabnih dogodkov veselili,
ob kartah in šahu še kaj za zabavo odkrili
in še kaj ob kavici pogruntali.
Se bomo tudi kdaj objeli,
saj smo dojeli,
da najmanj štirje srečo dele.
Vedno znova bomo prišli.
Se vsake naše družbe veselili,
in skupno še česa spomnili.
Na koncu pa vsako leto –
HVALA,
da smo se tu na Lisci zopet dobili,
poveselili
in novo študijsko leto napovedali!
Zapisala
Nevenka Vahtar