Zeleno okno - 27. 9. 2016
Avtor: Vinko Šeško.
|
Avtor: Ljubo Motore.
|
Za Svetovni dan turizma 27. 9. 2016 - smo pripravili po pobudi Vinka Šeška - ZELENO OKNO s podnaslovom:
Pod zelenim zastorom iščemo, kako so z naravo sobivali naši predniki, pa tudi ljudstva v davni preteklosti.
Držali smo se običajnega reda, le da je bilo popoldan.
Zbor ob 15. uri 30 minut na Rondoju v Šmarju. Na izhodišče se odpeljemo z lastnimi avtomobili.
Obiskali smo pot na pobočju Jelovca, ki smo jo že prehodili, in je bila sedaj izbrana, da jo obeležimo z Zelenim oknom.
Zdi se nam pomembno, da se povezujemo z davno preteklostjo in energijami, ki so bile v preteklosti dobro znane, sedaj pa jih odkrivamo na novo s pomočjo patra Karla Gržana in domačina Vinka Zalezino. Vinko Šeško in Ljubo Motore z njima dosti sodelujeta in sedaj bo prišel na to področje še znan bosanski raziskovalec bosanskih piramid.
Področje, na katerem smo postavili Zeleno okno, je področje prastarega zidu, ki je po patru Gržanu v ozvezdju Ovna, ki se odslikava na Zemlji.
Ob oknu je bila postavljena še razstava slik Vinka Šeška s komentarji na zastavljeno temo, tudi preteklosti generacij pred nami.
Ob oknu je svoje široko vedenje o energijah predstavil Vinko Zalezina in potem še z druge plati Ljubo Motore in Nevenka Vahtar.
Vsi smo skušali začutiti tudi energije na zidu, kot tudi na drugih točkah ozvezdja Oven, po katerih smo se sprehodili.
Po opravljeni poti pa smo se zbrali v Zavetišču Planinskega društva Lisca Sevnica na »kavici« (ki je nismo pili), kjer smo naši članici Elčki naredili presenečenje ob njeni 80-letnici, ki je bila ravno na ta dan. Presenečenje je uspelo in imeli smo se res lepo. Bilo nas je 19 in Darinka.
Zaključili smo ob 20.30.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
---------------------------------------------------------------------------
Ko sem razmišljala o »Zelenem oknu«
Misli so se mi utrnile skozi moja spoznanja, kako danes ljudje doživljajo svet.
Danes nam je potreben usmerjen pogled skozi “zelena okna”. Čedalje bolj odkrivamo odtujenost mladih od narave, ko skozi mobilnike vidijo “neživo” zelenjavo, za katero niti ne vedo, da je imela korenine. Tako ta “brezkoreninska” družba tudi deluje in za svoje korenine mnogokrat niti ne želi slišati.
A Zemlja se vsake toliko na različne načine “strese”, da nas znova in znova prebuja in vrača k Naravi.
Tudi ideja “Pogleda skozi naravna okna” v naravo je eno od takih prebujanj.
Naše okno nas vodi po sedanjih pohodniških poteh in obenem vabi, da se spomnimo naših bližnjih korenin - staršev, dedov, pradedov in tudi življenja ljudstev, ki so imeli izostrene naravne občutke in videnja, ki so jih vodila skozi življenje. Ne le, da so prepoznavali ozvezdja, videli so tudi za njimi nebesna, zodiakalna znamenja v slikah. Prepoznavali so njihove energije, jih čutili in jih znali koristno uporabljati. Poznali so močna žarišča, ki so jih uporabljali za svetišča, kjer so znali energijo tudi krepiti.
Na našem območju to odkrivata pater Karel Gržan in Vinko Zalezina. O tem pa so mnogo nazaj govorili že Einstein in Tesla, ki jih mnogi še danes ne razumejo.
“In vendar se vrti” - vidno in nevidno in vrti ga energija, ki jo mi sedaj na njenem “obrobju” zaznavamo čisto narahlo.
Naš sedanji način življenja - ob vsem napredku in tehnologiji - iz večine nas dela “invalide”. Vse bi danes radi “prebrali” na umetnih aparaturah (ki lahko tudi zatajijo). Bojimo pa se prepoznati našo osebno moč, ki je - zaradi našega odnosa do življenja - zakrnela.
Tako naše okno gleda ravno na to. Energetska odslikava ozvezdij in s tem celega vesolja se nam kaže na Zemlji - se nam kaže na teh prastarih zidovih. Mnogi tega nočejo videti in zato tudi ne vidijo. Kdor pa tej energiji dovoli, da steče skozenj, se z njo lahko tudi zdravi.
Da energija obstaja in ima svojo moč, so vidno prikazali tako bajaličarji pri iskanju vode, kot radiestezisti pri iskanju zdravega okolja. A le, če se energijam »odpremo«, se nas energija tudi dotakne na zdravilne načine.
Torej, odpiramo okno Zemlji, Osončju, Vesolju – energijam, ki nas povezujejo v univerzalni, uravnoteženi vibraciji: »Ko se zgane bilka trave, se zgane tudi vesolje« in to velja tudi v obratni smeri.
Če ne bomo sprejeli tega dejstva in začeli živeti v skladu z vesoljem, v katerem smo manj kot drobna mravljica, se bo Vesolje »streslo« in vse postavilo nazaj v ravnovesje.
Naše okno kaže na spoštljiv odnos naših prednikov do teh energij in na pridne roke, ki so tkale vezi z Zemljo, na kateri so zavestno živeli.
Včasih bližnjica ni povprek, temveč tam, kjer vodi pot - tokrat energetska. Ta ne razdvaja - ni meja med sosedoma - temveč je vez med dvema zvezdama - dvema lučema, ki ju povezuje in s tem njuno moč še povečuje.
Nevenka Vahtar
Pod zelenim zastorom iščemo, kako so z naravo sobivali naši predniki, pa tudi ljudstva v davni preteklosti.
Držali smo se običajnega reda, le da je bilo popoldan.
Zbor ob 15. uri 30 minut na Rondoju v Šmarju. Na izhodišče se odpeljemo z lastnimi avtomobili.
Obiskali smo pot na pobočju Jelovca, ki smo jo že prehodili, in je bila sedaj izbrana, da jo obeležimo z Zelenim oknom.
Zdi se nam pomembno, da se povezujemo z davno preteklostjo in energijami, ki so bile v preteklosti dobro znane, sedaj pa jih odkrivamo na novo s pomočjo patra Karla Gržana in domačina Vinka Zalezino. Vinko Šeško in Ljubo Motore z njima dosti sodelujeta in sedaj bo prišel na to področje še znan bosanski raziskovalec bosanskih piramid.
Področje, na katerem smo postavili Zeleno okno, je področje prastarega zidu, ki je po patru Gržanu v ozvezdju Ovna, ki se odslikava na Zemlji.
Ob oknu je bila postavljena še razstava slik Vinka Šeška s komentarji na zastavljeno temo, tudi preteklosti generacij pred nami.
Ob oknu je svoje široko vedenje o energijah predstavil Vinko Zalezina in potem še z druge plati Ljubo Motore in Nevenka Vahtar.
Vsi smo skušali začutiti tudi energije na zidu, kot tudi na drugih točkah ozvezdja Oven, po katerih smo se sprehodili.
Po opravljeni poti pa smo se zbrali v Zavetišču Planinskega društva Lisca Sevnica na »kavici« (ki je nismo pili), kjer smo naši članici Elčki naredili presenečenje ob njeni 80-letnici, ki je bila ravno na ta dan. Presenečenje je uspelo in imeli smo se res lepo. Bilo nas je 19 in Darinka.
Zaključili smo ob 20.30.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
---------------------------------------------------------------------------
Ko sem razmišljala o »Zelenem oknu«
Misli so se mi utrnile skozi moja spoznanja, kako danes ljudje doživljajo svet.
Danes nam je potreben usmerjen pogled skozi “zelena okna”. Čedalje bolj odkrivamo odtujenost mladih od narave, ko skozi mobilnike vidijo “neživo” zelenjavo, za katero niti ne vedo, da je imela korenine. Tako ta “brezkoreninska” družba tudi deluje in za svoje korenine mnogokrat niti ne želi slišati.
A Zemlja se vsake toliko na različne načine “strese”, da nas znova in znova prebuja in vrača k Naravi.
Tudi ideja “Pogleda skozi naravna okna” v naravo je eno od takih prebujanj.
Naše okno nas vodi po sedanjih pohodniških poteh in obenem vabi, da se spomnimo naših bližnjih korenin - staršev, dedov, pradedov in tudi življenja ljudstev, ki so imeli izostrene naravne občutke in videnja, ki so jih vodila skozi življenje. Ne le, da so prepoznavali ozvezdja, videli so tudi za njimi nebesna, zodiakalna znamenja v slikah. Prepoznavali so njihove energije, jih čutili in jih znali koristno uporabljati. Poznali so močna žarišča, ki so jih uporabljali za svetišča, kjer so znali energijo tudi krepiti.
Na našem območju to odkrivata pater Karel Gržan in Vinko Zalezina. O tem pa so mnogo nazaj govorili že Einstein in Tesla, ki jih mnogi še danes ne razumejo.
“In vendar se vrti” - vidno in nevidno in vrti ga energija, ki jo mi sedaj na njenem “obrobju” zaznavamo čisto narahlo.
Naš sedanji način življenja - ob vsem napredku in tehnologiji - iz večine nas dela “invalide”. Vse bi danes radi “prebrali” na umetnih aparaturah (ki lahko tudi zatajijo). Bojimo pa se prepoznati našo osebno moč, ki je - zaradi našega odnosa do življenja - zakrnela.
Tako naše okno gleda ravno na to. Energetska odslikava ozvezdij in s tem celega vesolja se nam kaže na Zemlji - se nam kaže na teh prastarih zidovih. Mnogi tega nočejo videti in zato tudi ne vidijo. Kdor pa tej energiji dovoli, da steče skozenj, se z njo lahko tudi zdravi.
Da energija obstaja in ima svojo moč, so vidno prikazali tako bajaličarji pri iskanju vode, kot radiestezisti pri iskanju zdravega okolja. A le, če se energijam »odpremo«, se nas energija tudi dotakne na zdravilne načine.
Torej, odpiramo okno Zemlji, Osončju, Vesolju – energijam, ki nas povezujejo v univerzalni, uravnoteženi vibraciji: »Ko se zgane bilka trave, se zgane tudi vesolje« in to velja tudi v obratni smeri.
Če ne bomo sprejeli tega dejstva in začeli živeti v skladu z vesoljem, v katerem smo manj kot drobna mravljica, se bo Vesolje »streslo« in vse postavilo nazaj v ravnovesje.
Naše okno kaže na spoštljiv odnos naših prednikov do teh energij in na pridne roke, ki so tkale vezi z Zemljo, na kateri so zavestno živeli.
Včasih bližnjica ni povprek, temveč tam, kjer vodi pot - tokrat energetska. Ta ne razdvaja - ni meja med sosedoma - temveč je vez med dvema zvezdama - dvema lučema, ki ju povezuje in s tem njuno moč še povečuje.
Nevenka Vahtar
