Predavanje Oskarja Zorana Zeliča
Sevnica skozi čas: Naravne nesreče v Sevnici - 11. 4. 2023
11.4.23 - U3 Sevnica - Oskar Zoran Zelič - Naravne nesreče v Sevnici skozi čas: požari, poplave, neurja s točo. potresi.
1638 je Sevnica pogoreja in starejših stavb ni. 1763 je velikemu požaru botrovala trstenka, ki so jo uporabljali za svetiti. Slama, les so se takoj vžgali. Nastane nov izgled sevnice po požaru. Freska priča tudi o požaru na grajskem poslopju - poslikava je nastala v zahvalo, da grad ni pogorel. Potem so začeli zidati kamnite stavbe in le pomožna poslopja so bila lesena. Pri naslednjem požaru je obvarovalo tiste hiše, katerih strehe so imele drugo kritino - mogoče skril. Našel je tudi stari spisek zavarovanih hiš - tako nekateri potem niso obubožali. Franc Fon - župnik je zavaroval zvonik in zvonove in s tem dobil ob naslednjem požaru povrnjeno za zvonove, ki so se med požarom stalili.
1888 so Sevnico 2 x prizadele poplave. V šolski kroniki 1923 je zapisano, da je zapadel sneg in nato še veliko dežja, ki je stopil sneg. 5.9. 1933 je zelo narasla reka Savinja in porušila veliko mostov. tudi Sevniškemu ni dobro kazalo. Sava je narasla za 8 m. Koritnik Ivan telegrafist naj bi šel popraviti na tak most žice, ki so se že strgale. Del mostu in steber, na katerem je bil, so se sesuli v Savo. uspel se je osvoboditi plezalne opreme in nekako sestaviti splav. Iskali so ga ob Savi in opazili že pri Krškem mostu. Svetili so v vodo in mu vrgli več vrvi. Uspel je eno ujeti, a podhlajen se ni mogel dvigniti. Tako se je k njemu spustil en gasilec in ga uspel tako privezati, da so ga lahko izvlekli - srečen konec. Drožanjski in Florjanski graben sta večkrat poplavila.
neurje s točo v oktobru 1902 in močan mraz. Julija 1912 močan vihar in toča na Razborju, Peklu in Zabukovju - ogromna škoda. Obstaja Krulejev zapis neurja, po katerem so ljudje obupali in niso šli popravljati škodo. On jih je spodbudil, da je to potrebno narediti. Po toči so se naredili kupi listja na tudi 1/2 m debelih plasteh toče, ki se ni hitro talila. porušil je tudi kozolce ki so bili res veliki. Pokrajina je izgledala kot po hudi bitki.
Potresov ni veliko. V aprilu 1877 okrog 9 ure zjutraj je najbolj prizafrl grad. Prenočevali so v vrtnem poslopju. Grad je močno razpokal. Špranje so bile za palec debele. Sanacija je še danes vidna. Na vrtni fasadi je videti sidranje zidu. Na sevru pa je narejen dodatni poševni zid. "Slovenski narod" poroča o potresu 1905 ob 14 h. potres 8.10.1910 sunek pride s SZ in tresle so se šipe in pohištvo. 1917 je bil v Brežicah močan potres, ki so ga čutili tudi v Sevnici. Počil je zvonik cerkve Sv. Rok.
Lojzka Perc pove svojo zgodbo ob veliki poplavi - iz šole so jih na hitro poslali domov na Kranjsko, saj je bilo na mostu močno kritično. Ko so otroci prišli do mostu, ji miličnik ni pustil čez, saj je voda že pljuskala čez most po cestišču. nato so se odločili, da so jih posamično spuščali čes in vsak je tekel čez most in potem so morali mimo Jutranjke čez hrib domov, ker se po dolini ni dalo. Na srečo se je vse dobro končalo.
Besedilo in posnetki
Nevenka Vahtar
1638 je Sevnica pogoreja in starejših stavb ni. 1763 je velikemu požaru botrovala trstenka, ki so jo uporabljali za svetiti. Slama, les so se takoj vžgali. Nastane nov izgled sevnice po požaru. Freska priča tudi o požaru na grajskem poslopju - poslikava je nastala v zahvalo, da grad ni pogorel. Potem so začeli zidati kamnite stavbe in le pomožna poslopja so bila lesena. Pri naslednjem požaru je obvarovalo tiste hiše, katerih strehe so imele drugo kritino - mogoče skril. Našel je tudi stari spisek zavarovanih hiš - tako nekateri potem niso obubožali. Franc Fon - župnik je zavaroval zvonik in zvonove in s tem dobil ob naslednjem požaru povrnjeno za zvonove, ki so se med požarom stalili.
1888 so Sevnico 2 x prizadele poplave. V šolski kroniki 1923 je zapisano, da je zapadel sneg in nato še veliko dežja, ki je stopil sneg. 5.9. 1933 je zelo narasla reka Savinja in porušila veliko mostov. tudi Sevniškemu ni dobro kazalo. Sava je narasla za 8 m. Koritnik Ivan telegrafist naj bi šel popraviti na tak most žice, ki so se že strgale. Del mostu in steber, na katerem je bil, so se sesuli v Savo. uspel se je osvoboditi plezalne opreme in nekako sestaviti splav. Iskali so ga ob Savi in opazili že pri Krškem mostu. Svetili so v vodo in mu vrgli več vrvi. Uspel je eno ujeti, a podhlajen se ni mogel dvigniti. Tako se je k njemu spustil en gasilec in ga uspel tako privezati, da so ga lahko izvlekli - srečen konec. Drožanjski in Florjanski graben sta večkrat poplavila.
neurje s točo v oktobru 1902 in močan mraz. Julija 1912 močan vihar in toča na Razborju, Peklu in Zabukovju - ogromna škoda. Obstaja Krulejev zapis neurja, po katerem so ljudje obupali in niso šli popravljati škodo. On jih je spodbudil, da je to potrebno narediti. Po toči so se naredili kupi listja na tudi 1/2 m debelih plasteh toče, ki se ni hitro talila. porušil je tudi kozolce ki so bili res veliki. Pokrajina je izgledala kot po hudi bitki.
Potresov ni veliko. V aprilu 1877 okrog 9 ure zjutraj je najbolj prizafrl grad. Prenočevali so v vrtnem poslopju. Grad je močno razpokal. Špranje so bile za palec debele. Sanacija je še danes vidna. Na vrtni fasadi je videti sidranje zidu. Na sevru pa je narejen dodatni poševni zid. "Slovenski narod" poroča o potresu 1905 ob 14 h. potres 8.10.1910 sunek pride s SZ in tresle so se šipe in pohištvo. 1917 je bil v Brežicah močan potres, ki so ga čutili tudi v Sevnici. Počil je zvonik cerkve Sv. Rok.
Lojzka Perc pove svojo zgodbo ob veliki poplavi - iz šole so jih na hitro poslali domov na Kranjsko, saj je bilo na mostu močno kritično. Ko so otroci prišli do mostu, ji miličnik ni pustil čez, saj je voda že pljuskala čez most po cestišču. nato so se odločili, da so jih posamično spuščali čes in vsak je tekel čez most in potem so morali mimo Jutranjke čez hrib domov, ker se po dolini ni dalo. Na srečo se je vse dobro končalo.
Besedilo in posnetki
Nevenka Vahtar