Zoran Furman: Od Ušvaje do Atakame - 20. 2. 2018
Peru, Bolivija, Argentina – malo ljudi – katoliki.
Najprej z avionom pristane v Buenos Airesu in nato ga pot vodi do Ognjene zemlje – do Ushuaie. Tu so ogromni ledeniki in čudovite lagune.
Najprej pokaže zemljevid poti: Porto Natales – najvišji ledenik, Pitz Roj – visoka stena, Bariloche, Porta Monto, Santiago, Valparaiso, la Serim, Atakama – puščava, San Pedro, Peru, Bolivija.
Današnje predavanje je le del te poti – na jugu. Skušam zapisati nekaj iz njegove spremne besede in nekaj o slikah. V temi je to malo težje.
V Buenos Airesu so zastonj avtobusi, ki delajo krožno vožnjo za ogled mesta. Tu mu je bilo všeč.
Na splošno pa čez celo predavanje kar preveč poudarja visoke cene, ki so bile tokrat tudi zaradi menjave - zelo visoke. Nam, ki nas zanima, kakšna je neka dežela, ki je sigurno ne bomo obiskali, je dovolj, če bi to povedal v enem sklopu, saj bi to ravno tako razumeli.
Malo naseljena dežela - spodbujali so priseljevanje. Prišlo jih je 600.000. Dobili so hišo, zemljo, delo. Tudi iz Slovenije, Hrvaške jih se je dosti priselilo. La Boca – večina Italijanov – nekoč republika. Tu plešejo tango in pozirajo na cesti. Tu je tudi Slovenska hiša. Tu je drago tudi za domačine. Velik obelisk. Tudi največje središče judov v Južni Ameriki. Evita Peron – umrla z 31 leti, bila balzamirana in v grobu ni našla pokoja, dokler ni mož prišel drugič na oblast. Sedaj je pokopana 5 metrov globoko v betonu.
Vsak dan procesije ljudi – predvsem mater z belimi rutami, saj je toliko ljudi – predvsem moških izginilo. 500 otrok je bilo vzeto materam, ki so rodile v zaporu in bile potem ubite. Otroci pa so bili dani v rejo. Le 150 so jih do sedaj odkrili.
Let do Ushuaie je trajal 3 ure. Drago – na primer pica 20 eur.
Tu potuje po pokrajini nizkih dreves – požari in so celi gozdovi požgani – sedaj že bela suha drevesa. Tu se ne more gasiti, zato je potrebna previdnost. Ledeniška jezera, bobri – tu je nacionalni park. Izlet z ladjico za en dan stane 100 evrov. Mroži, ptiči, pingvini – tudi 3 kraljevski so vmes.
Ognjena zemlja dobila ime po ognjih, ki so jih domačini kurili na hribih.
Tam je sprejemljivo, da se potuje na štop. Imajo še vlak na paro. Gozdna žolna, race, orel, lepa jezerca.
Puerto Arenas - ovce, gavči – pastirji. Ob trackingu je potrebno v naprej rezervirati kampe, ker so polni. Zato se za to ne moreš odločiti impulzivno.
Hribovje Torres – tirkizno jezerce v dolini, bela mavrica, ledenik, flamingi, parki so urejeni. Štopanje je uspešno, a če tam čakaš več ur, ti vsa garderoba ne koristi, da te ne bi zeblo. Slap. Zelo ugodne so nočne vožnje z avtobusi. Pitz Roj – 3405 m – ravninska dolina, čudovit dan. Pred njim čudovito smaragdno jezero. Papige, ledenik. Gora se mu odpre - pokaže izza oblakov. Tu pogrešaš ljudi. Ravna cesta v nedogled – ruta 40 – 24 ur – enolična vožnja.
Bariloche – Argentinska Švica. Jezero temno modro, gore. Hotel Low – golf igrišče – za petičneže. V dosti evropskem stilu. Za njih kot nam Kranjska gora.
Laguna Negro – azurno jezero. Poseben rumen cvet – 3 cvetni listi so ošiljeni in so nasproti ležeči še tem, ki so zaobljeni in se delno prekrivajo.
Porto Mond.
Santiago de Chile – cerkev. Po 12 letih je veliko več turistov in zaradi policije tudi veliko bolj varno, kot je bilo. Tu je 35'C. sejemski vikend.
Val Parais – stenski grafiti, mestna žičnica na hrib. Argentinci hodijo v šoping v Čile.
La Serena – močni tokovi mrzle vode. Čeprav je plaža ogromna in so tu na kopanju – se ne gre v globoko vodo. Imajo nasade, a iz grozdja delajo žganje.
Tu je doma Matte čaj, ki ga pijejo namesto kave. V bučko – naravno in zgoraj obrobljeno z kovinskim robom (ni nujno) nasujejo čaj, ki ga zalijejo z vročo vodo, ki jo imajo v termovki za dolivanje. Za pitje uporabljajo kovinsko slamico s sitom v spodaj malo razširjenem delu – kot kapljica, pa se čaj precedi. To pijejo vsepovsod – nosijo s seboj. Uporabno je cel dan.
San Pedro - puščava Atakama – cel teden dež. To se lahko tam zgodi 2x letno. Drugače pa je tu najbolj sušno na svetu. Tu je cerkev iz blata in jo morajo po dežju vedno popraviti. Gre tudi skozi slikovito ulico starih hiš. Puščava je skalnata. Tu so tudi inkovske ruševine na pobočju. V skali je tudi obraz inkovske deklice. Rdeča puščava. Visoka skala »obelisk« sredi ravninske puščave. Skoraj neopazen kuščar. Alpske lame, vikunje, svizci ali nekaj podobnega. Nacionalni parki so lepo urejeni.
Ponesrečenim ob cesti postavijo spomenik.
Dolina Lune. Pokrajina, ki izgleda, kot da je na puščavo padel sneg – to je sol.
Zapisala Nevenka Vahtar
Najprej z avionom pristane v Buenos Airesu in nato ga pot vodi do Ognjene zemlje – do Ushuaie. Tu so ogromni ledeniki in čudovite lagune.
Najprej pokaže zemljevid poti: Porto Natales – najvišji ledenik, Pitz Roj – visoka stena, Bariloche, Porta Monto, Santiago, Valparaiso, la Serim, Atakama – puščava, San Pedro, Peru, Bolivija.
Današnje predavanje je le del te poti – na jugu. Skušam zapisati nekaj iz njegove spremne besede in nekaj o slikah. V temi je to malo težje.
V Buenos Airesu so zastonj avtobusi, ki delajo krožno vožnjo za ogled mesta. Tu mu je bilo všeč.
Na splošno pa čez celo predavanje kar preveč poudarja visoke cene, ki so bile tokrat tudi zaradi menjave - zelo visoke. Nam, ki nas zanima, kakšna je neka dežela, ki je sigurno ne bomo obiskali, je dovolj, če bi to povedal v enem sklopu, saj bi to ravno tako razumeli.
Malo naseljena dežela - spodbujali so priseljevanje. Prišlo jih je 600.000. Dobili so hišo, zemljo, delo. Tudi iz Slovenije, Hrvaške jih se je dosti priselilo. La Boca – večina Italijanov – nekoč republika. Tu plešejo tango in pozirajo na cesti. Tu je tudi Slovenska hiša. Tu je drago tudi za domačine. Velik obelisk. Tudi največje središče judov v Južni Ameriki. Evita Peron – umrla z 31 leti, bila balzamirana in v grobu ni našla pokoja, dokler ni mož prišel drugič na oblast. Sedaj je pokopana 5 metrov globoko v betonu.
Vsak dan procesije ljudi – predvsem mater z belimi rutami, saj je toliko ljudi – predvsem moških izginilo. 500 otrok je bilo vzeto materam, ki so rodile v zaporu in bile potem ubite. Otroci pa so bili dani v rejo. Le 150 so jih do sedaj odkrili.
Let do Ushuaie je trajal 3 ure. Drago – na primer pica 20 eur.
Tu potuje po pokrajini nizkih dreves – požari in so celi gozdovi požgani – sedaj že bela suha drevesa. Tu se ne more gasiti, zato je potrebna previdnost. Ledeniška jezera, bobri – tu je nacionalni park. Izlet z ladjico za en dan stane 100 evrov. Mroži, ptiči, pingvini – tudi 3 kraljevski so vmes.
Ognjena zemlja dobila ime po ognjih, ki so jih domačini kurili na hribih.
Tam je sprejemljivo, da se potuje na štop. Imajo še vlak na paro. Gozdna žolna, race, orel, lepa jezerca.
Puerto Arenas - ovce, gavči – pastirji. Ob trackingu je potrebno v naprej rezervirati kampe, ker so polni. Zato se za to ne moreš odločiti impulzivno.
Hribovje Torres – tirkizno jezerce v dolini, bela mavrica, ledenik, flamingi, parki so urejeni. Štopanje je uspešno, a če tam čakaš več ur, ti vsa garderoba ne koristi, da te ne bi zeblo. Slap. Zelo ugodne so nočne vožnje z avtobusi. Pitz Roj – 3405 m – ravninska dolina, čudovit dan. Pred njim čudovito smaragdno jezero. Papige, ledenik. Gora se mu odpre - pokaže izza oblakov. Tu pogrešaš ljudi. Ravna cesta v nedogled – ruta 40 – 24 ur – enolična vožnja.
Bariloche – Argentinska Švica. Jezero temno modro, gore. Hotel Low – golf igrišče – za petičneže. V dosti evropskem stilu. Za njih kot nam Kranjska gora.
Laguna Negro – azurno jezero. Poseben rumen cvet – 3 cvetni listi so ošiljeni in so nasproti ležeči še tem, ki so zaobljeni in se delno prekrivajo.
Porto Mond.
Santiago de Chile – cerkev. Po 12 letih je veliko več turistov in zaradi policije tudi veliko bolj varno, kot je bilo. Tu je 35'C. sejemski vikend.
Val Parais – stenski grafiti, mestna žičnica na hrib. Argentinci hodijo v šoping v Čile.
La Serena – močni tokovi mrzle vode. Čeprav je plaža ogromna in so tu na kopanju – se ne gre v globoko vodo. Imajo nasade, a iz grozdja delajo žganje.
Tu je doma Matte čaj, ki ga pijejo namesto kave. V bučko – naravno in zgoraj obrobljeno z kovinskim robom (ni nujno) nasujejo čaj, ki ga zalijejo z vročo vodo, ki jo imajo v termovki za dolivanje. Za pitje uporabljajo kovinsko slamico s sitom v spodaj malo razširjenem delu – kot kapljica, pa se čaj precedi. To pijejo vsepovsod – nosijo s seboj. Uporabno je cel dan.
San Pedro - puščava Atakama – cel teden dež. To se lahko tam zgodi 2x letno. Drugače pa je tu najbolj sušno na svetu. Tu je cerkev iz blata in jo morajo po dežju vedno popraviti. Gre tudi skozi slikovito ulico starih hiš. Puščava je skalnata. Tu so tudi inkovske ruševine na pobočju. V skali je tudi obraz inkovske deklice. Rdeča puščava. Visoka skala »obelisk« sredi ravninske puščave. Skoraj neopazen kuščar. Alpske lame, vikunje, svizci ali nekaj podobnega. Nacionalni parki so lepo urejeni.
Ponesrečenim ob cesti postavijo spomenik.
Dolina Lune. Pokrajina, ki izgleda, kot da je na puščavo padel sneg – to je sol.
Zapisala Nevenka Vahtar