Adela Kelhar: Teorija izbire - nova psihologija osebne svobode
10. 3. 2015
Marjana Štojs – Danes je 40 mučenikov, a dva dni nazaj je bil 8.marec, ki se ga je vredno spomniti.
Tako najprej U3nek in pesmi – »Le pridi dekle, pridi« in »Pleničke je prala«
Anica Perme še popestri z zgodbo o siroti Jerici in kaj je prava sreča.
Vojko je podal informacijo:
Naslednjič je predavanje o invazivnih vrstah v Sloveniji – Dušan Klenovšek
24.3. občni zbor in zdravstveni dom, 31.3. župan, 7.3. , Jugotanin bo na soboto, Izlet in
5.5.15 zaključek na Lisci
Nevenka Vilčnik – kratek sestanek animatorjev po predavanju.
Kelhar Adela, univ. dipl. sociologinja
CTI, RT, QM, svetnica, z 29. 5. 2012 upokojena, zaposlena je bila v Mariboru.
Je brez računalnika – ima vse v glavi: »Tudi vi si ga vklopite!«
Če se oziramo po trpečem, gremo nazaj. Ozirajte se po lepem – pojdite naprej.
Ne razlagajmo drugim, kaj morajo delati, da bo njim prav – ne deluje.
Ob poslušanju našega pevskega zbora je videla, kako so lepe naše pesmi. Narodna pesem je imela vedno težo. Tudi zgodba o Jerici jo je ganila.
Starševska ljubezen je genski zapis. A ljubezni se moramo naučiti. Potreba po ljubezni in sodelovanju je tudi naš genski zapis. Moč, veljava – potrebujem o spoštovanje – ker je vsak vreden vsega spoštovanja. Dobro je da to vidimo in tudi povemo.
V genih imamo zapisano svobodo. Neprestano se odločam in izbiram. Tudi za reči lepo besedo, se odločam. Na lepe besede pozabimo, ko nam ni vse prav. Še kako rabimo drug drugega in da govorimo lepe besede.
Z jezo se rodimo, da lahko zaživimo. Človek se je naučil svojo jezo obvladovati.
Depresiranje – drugim pokažem, da mi je hudo. Ker drugim ni mar – jaz tako mislim= tako tudi počnem. To je lažje izbrati, kot kaj drugega.
Kako naj človek vodi sebe? Kje se je to učil? Vedno se obračamo z drugim ne »s seboj«. To je kot da bi prišel na Himalajo.
Kaj v tem trenutku rabim? Ko nekaj ni po naši volji – rabim moč, pripadnost.
Ali je to, kar mislim, to kar rabim? V glavi je vse mogoče shranjeno. V glavi imamo 500 – 600 milijard nevronov. Kaj nam roji po glavi je naša stvar – sami izbiramo. Iz življenjskih situacij – ki so – se odločamo, kaj bomo naredili. Svoboda je to, da se odločamo. Ta kreditni sistem ti lahko ponudi nenavadne in tudi negotove rešitve. V možganih si lahko mišljenje zbrišem in tudi spremenim. Zabava je naša kreativnost. Ko se zabavamo uporabljamo naše celotno življenje. Tudi tu se imam lahko lepo, ali pa kaj »nagruntamo«, kar nam škodi.
Najzahtevnejši so medsebojni odnosi. Vsak ima svoj pogled.
Kako zaznavamo svet izven nas? skozi naša čutila. Vsak pa ima pri tem zaznavanju drugačne zaznave. Sami se odločamo, kako zaznavamo. Potrebno je spoštovati zaznave drugih. Imamo tudi zaznave vrednot – to je – ko je meni v redu. Njim ne moremo zapovedovati – jih živimo. A to ne mora biti drugim vrednota. Ta razločnost je vredna vsega spoštovanja. Pri drugem lahko doseže naša zahteva nasprotni učinek. Nekdo ima tudi slabo za vrednoto – goljufati, se opiti . . . Opustiti kako vrednoto, ki je slaba, je težko. Potrebno je spremeniti te odnose.
Kar ljudje podpiramo, temu izrekamo priznanje. Otrok, ki rad skače in ga je vsepovsod polno – staršu ne pride na misel, da bi mu izrekel priznanje – pomembno je - ko je drugemu dobro – nismo mi merilo.
Vidiš, kar ni narejeno in ne veš , da se s tem oddaljuješ. Če se približamo vrednotam drugih – mu damo priznanje in podporo. Povezava je poslušanje , je vrednota in pomembna navada. Če vrednotiš – ga kritiziraš. Če poslušaš, veš kaj govori. Si ti itsti, ki lahko vplivaš na delovanje njegovega mišljenja. Ko zmoremo poslušati, smo veliki. Sprejemamo njegove rešitve. Tvoje rešitve niso za druge. Človek je samourejevalni sistem . Okolico priredi sebi v prid. sprejemati ljudi takšne kot so. Človek se spreminja sam.
Zaupanje – ko vzpostavimo zaupanje se drugi človek počuti varnega. Ko ti je najbolj hudo, potrebuješ zaupanje, da si varen.
Spoštovanje – radi rečemo »če je kdo še tak »cotl«, je vreden spoštovanja«. Ko to zmoremo, smo veliki. Če se zgražamo, smo majhni. Če smo veliki in močni, nas nihče ne more spotakniti. Ta svet je »narejen« - kdo bo koga pohodil. To je daleč od spoštovanja. Je tekmovanje. Le tekmovanje s seboj je dobro. Ostala tekmovanja so slaba, nedelujoča. Sodelovanje pa je dobrodošlo. Ne, kdo je boljši ali slabši, temveč, kako se podpiramo – enakovredni odnosi. Doma je to še kako pomembno. Podpiramo vrednote, vrednosti drugega.
Zakonski odnosi, ljubezen. Ljubezen je vedenje – ne čustvo. Ko imaš koga rad, se mu nasmehneš, ogovoriš – aktivnost – mislim si vse lepo o tem človeku. Kakšna je moja fiziologija – srce – srce nekaj preplavi, srce vztrepeta. Čustvo določi misel. Čustvo je v glavi, ne pride iz srca. Ko misel spremenimo, spremenimo vedenje.
Zakonski odnosi so sestavljeni iz 3 odnosov.
Prijateljski – sprejemam te takšnega, kot si.
Ljubezenski
Seksualni
Med seksom in ljubeznijo je razlika v tem, da je seks samo seks in le dokler ta traja. Ljubezen pa traja – mora delovati 24 ur na dan. Seks sam ni dovolj. Ljubezenski odnos pa je nujen – ga uravnavamo in se zanj odločamo. V začetku je dovolj »biologija«, z leti pa postane povezanost – ob sebi imaš toplo dlan, ki pogreje oba, je vedno na razpolago – to z leti vedno bolj rabiš.
Po odmoru pokomentira – prijetno je poslušati vaše komentarje, ko si imate kaj povedati.
Prej je bilo učenje: kako naj z drugimi ljudmi. Sedaj je pomembno, kako sam s seboj.
Vprašanja:
O otrocih, zrelost otrok. Potrebujemo otroke za nadaljevanje rodu, vprašanje pa je, kako vzgajati. To pomeni, da dovoliš, da je to, kar je in se ob tem naučiti sožitja z ljudmi.
? O vzgoji – 52 leti se ukvarja z vzgojo, ki je bila vedno enako zahtevna. Čeprav nima učiteljišča, je šla za 21 let učiti. To je bila njena odločitev, znala je z ljudmi, ker jih je spoštovala. Ta teorija »izbire« je bila nekako v njej. Prijetna izkušnja – športni dan – ena učenka, ki je vedno naredila vse mogoče neumnosti, je prišla k njenem kolesu in se prijela za eno stran balance in samo rekla« Glejte, da moji mami ne poveste, kaj delam v šoli.«
V vzgojni posvetovalnici je bila toliko let v službi. Časopisi govorijo o taki in drugačni vzgoji – permisivna, avtoritativna vzgoja, ki sta dve zmoti. Najstnik je pogosto nesrečen – potrebno je ohraniti odnos z najstniki. Starši nikoli ne zapustijo svojih otrok. Starša nista enaka. Zato tudi njuna vzgoja ni enaka. Če lahko doma povem, kaj, zakaj mi je hudi, je to res dom.
? imeli ste 48 otrok, sedaj pa jih je v razredu 18 in že 2 + je preveč. Učitelj teorije izbire bi bil organizator in učenci bi se učili med seboj. Takrat (biologija, kemija) ni bilo laboratorija, le epruveta in gorilnik. Veliko smo se učili v naravi. Sedaj pa mislijo, kaj vse se morajo naučiti. Pomembno pa je mišljenje in kritično mišljenje. Če to »odstranimo«, drugi vladajo.
?Kaj menite o istospolnih in vzgoja otrok. Spoštovanje različnosti.
? kako bi to otroci soživljali v istospolni skupnosti. Nenavadni odgovor – v normalnih družunah odnosi niso vedno v redu, a je otrok uspešen. Družina ni pogoj za uspešnega otroka. Tam je življenje kot je, tam se rodi. V teoriji izbire vzgled nima nič vzgoje. Vsak se nauči tega življenja, kot se ga nauči: če nekdo noče = noče. Se ne pustijo spreminjati. Staršem rečem, naj si želijo neubogljive otroke in ne ubogljive otroke = ne take, ki jim lahko »hodijo po glavi«.
? Vrednota je naučena. Domoljubje iz parlamenta ?! – širše vrednote, kako naj deluje celota. Postavila bi malo na glavo – zakaj so šli v parlament? Kako naj tekmovalnost, zaslužkarstvo, dobro deluje? Le sodelovanje, enakovrednost – da rast uspeh. Želeno bi bilo, da bi v tem uspeli in da nisi v ospredju ti, ampak ljudje in da omogočiš, da bi lažje delovali.
Malcolm Glazer Irving (15. avgust 1928 - 28. maj 2014) – kapital nadzoruje znanost.
V vsakdanjem življenju pa se zares odločaš.
? Če spreminjaš le sebe, na kak način pa spremeniti sedanji družbeni red brez spoštovanja. Kako na to lahko vplivamo. Mislim, da v vašem kraju urejate pomembne vaše stvari. V Sloveniji . . . najpomembnejše je TUKAJ.
? Vzgoja otrok - njena osebna izkušnja in kot porotnica. Zdrogiran otrok – zelo mlad – ali naj pustimo, da ga droga pelje? – starš pravi, da je mislil, da je naredni, kar je mogel. Otroka se potem zapre med nepoštene. Starš težko živi s tem.
Sreča – je srečati se s teboj – kvaliteta odnosa. Nesrečnost je nepovezanost. Če ne moremo zadovoljiti svojih potreb, je druga stran – užitki = alkohol, droga – nekvaliteten odnos. Teh užitkov je zelo veliko. Da je užitkov manj, je potrebno te odnose vzpostaviti. Dober odnos – da vse poveš, kar počneš – odnos je res pomemben. Starše skrbi, kaj otrok dela. Ko otrok pošteno pove, starša več ne skrbi. Otrok pa sam – ob pripovedovanju – prepozna, kaj je prav. Da znaš z drugimi, je velika reč.
Kako se vrednote oblikujejo? Ko narediš malo laž, ki jo otrok prepozna, se ne zavedaš, kakšno škodo delaš. Zaupanje je velika reč. Jaz si upam – to je zaupanje. Upam si povedati in zaupam. Odnos je že to, če otroka čudno pogledaš.
? otroci so potrebovali očeta, a je bilo dolgo trpljenje ob bolezni. Ko človek izbere neko stvar - Bolezen je lahko hudo nadzorovanje ljudi. Potrebno je, da bolnik in človek ob njem, vedno vidi vsaj majhen napredek in vsak drobec dobrega. Pomilovanje in obup sta slaba. Vsak trenutek se je potrebno veseliti, da človek še živi. Žalostenje ni dobro. Vzgoja je odnos. Če je še tako zapleteno, človek potrebuje varnost. Ko obstaja problem, je važno poslušati. Zaradi strahu in bojazni, starši slabo reagirajo. Priznati je potrebno strah. Umirjeni so močni, gromoglasni niso močni.
V sebi poiščite neskončnost kvalitet, ki jih imate in to poiščite tudi v drugih. Naj bo naša hoja lahkotna in redna vsake poti in kose srečate, se razveselite drug drugega.
Nevenka Vahtar
Tako najprej U3nek in pesmi – »Le pridi dekle, pridi« in »Pleničke je prala«
Anica Perme še popestri z zgodbo o siroti Jerici in kaj je prava sreča.
Vojko je podal informacijo:
Naslednjič je predavanje o invazivnih vrstah v Sloveniji – Dušan Klenovšek
24.3. občni zbor in zdravstveni dom, 31.3. župan, 7.3. , Jugotanin bo na soboto, Izlet in
5.5.15 zaključek na Lisci
Nevenka Vilčnik – kratek sestanek animatorjev po predavanju.
Kelhar Adela, univ. dipl. sociologinja
CTI, RT, QM, svetnica, z 29. 5. 2012 upokojena, zaposlena je bila v Mariboru.
Je brez računalnika – ima vse v glavi: »Tudi vi si ga vklopite!«
Če se oziramo po trpečem, gremo nazaj. Ozirajte se po lepem – pojdite naprej.
Ne razlagajmo drugim, kaj morajo delati, da bo njim prav – ne deluje.
Ob poslušanju našega pevskega zbora je videla, kako so lepe naše pesmi. Narodna pesem je imela vedno težo. Tudi zgodba o Jerici jo je ganila.
Starševska ljubezen je genski zapis. A ljubezni se moramo naučiti. Potreba po ljubezni in sodelovanju je tudi naš genski zapis. Moč, veljava – potrebujem o spoštovanje – ker je vsak vreden vsega spoštovanja. Dobro je da to vidimo in tudi povemo.
V genih imamo zapisano svobodo. Neprestano se odločam in izbiram. Tudi za reči lepo besedo, se odločam. Na lepe besede pozabimo, ko nam ni vse prav. Še kako rabimo drug drugega in da govorimo lepe besede.
Z jezo se rodimo, da lahko zaživimo. Človek se je naučil svojo jezo obvladovati.
Depresiranje – drugim pokažem, da mi je hudo. Ker drugim ni mar – jaz tako mislim= tako tudi počnem. To je lažje izbrati, kot kaj drugega.
Kako naj človek vodi sebe? Kje se je to učil? Vedno se obračamo z drugim ne »s seboj«. To je kot da bi prišel na Himalajo.
Kaj v tem trenutku rabim? Ko nekaj ni po naši volji – rabim moč, pripadnost.
Ali je to, kar mislim, to kar rabim? V glavi je vse mogoče shranjeno. V glavi imamo 500 – 600 milijard nevronov. Kaj nam roji po glavi je naša stvar – sami izbiramo. Iz življenjskih situacij – ki so – se odločamo, kaj bomo naredili. Svoboda je to, da se odločamo. Ta kreditni sistem ti lahko ponudi nenavadne in tudi negotove rešitve. V možganih si lahko mišljenje zbrišem in tudi spremenim. Zabava je naša kreativnost. Ko se zabavamo uporabljamo naše celotno življenje. Tudi tu se imam lahko lepo, ali pa kaj »nagruntamo«, kar nam škodi.
Najzahtevnejši so medsebojni odnosi. Vsak ima svoj pogled.
Kako zaznavamo svet izven nas? skozi naša čutila. Vsak pa ima pri tem zaznavanju drugačne zaznave. Sami se odločamo, kako zaznavamo. Potrebno je spoštovati zaznave drugih. Imamo tudi zaznave vrednot – to je – ko je meni v redu. Njim ne moremo zapovedovati – jih živimo. A to ne mora biti drugim vrednota. Ta razločnost je vredna vsega spoštovanja. Pri drugem lahko doseže naša zahteva nasprotni učinek. Nekdo ima tudi slabo za vrednoto – goljufati, se opiti . . . Opustiti kako vrednoto, ki je slaba, je težko. Potrebno je spremeniti te odnose.
Kar ljudje podpiramo, temu izrekamo priznanje. Otrok, ki rad skače in ga je vsepovsod polno – staršu ne pride na misel, da bi mu izrekel priznanje – pomembno je - ko je drugemu dobro – nismo mi merilo.
Vidiš, kar ni narejeno in ne veš , da se s tem oddaljuješ. Če se približamo vrednotam drugih – mu damo priznanje in podporo. Povezava je poslušanje , je vrednota in pomembna navada. Če vrednotiš – ga kritiziraš. Če poslušaš, veš kaj govori. Si ti itsti, ki lahko vplivaš na delovanje njegovega mišljenja. Ko zmoremo poslušati, smo veliki. Sprejemamo njegove rešitve. Tvoje rešitve niso za druge. Človek je samourejevalni sistem . Okolico priredi sebi v prid. sprejemati ljudi takšne kot so. Človek se spreminja sam.
Zaupanje – ko vzpostavimo zaupanje se drugi človek počuti varnega. Ko ti je najbolj hudo, potrebuješ zaupanje, da si varen.
Spoštovanje – radi rečemo »če je kdo še tak »cotl«, je vreden spoštovanja«. Ko to zmoremo, smo veliki. Če se zgražamo, smo majhni. Če smo veliki in močni, nas nihče ne more spotakniti. Ta svet je »narejen« - kdo bo koga pohodil. To je daleč od spoštovanja. Je tekmovanje. Le tekmovanje s seboj je dobro. Ostala tekmovanja so slaba, nedelujoča. Sodelovanje pa je dobrodošlo. Ne, kdo je boljši ali slabši, temveč, kako se podpiramo – enakovredni odnosi. Doma je to še kako pomembno. Podpiramo vrednote, vrednosti drugega.
Zakonski odnosi, ljubezen. Ljubezen je vedenje – ne čustvo. Ko imaš koga rad, se mu nasmehneš, ogovoriš – aktivnost – mislim si vse lepo o tem človeku. Kakšna je moja fiziologija – srce – srce nekaj preplavi, srce vztrepeta. Čustvo določi misel. Čustvo je v glavi, ne pride iz srca. Ko misel spremenimo, spremenimo vedenje.
Zakonski odnosi so sestavljeni iz 3 odnosov.
Prijateljski – sprejemam te takšnega, kot si.
Ljubezenski
Seksualni
Med seksom in ljubeznijo je razlika v tem, da je seks samo seks in le dokler ta traja. Ljubezen pa traja – mora delovati 24 ur na dan. Seks sam ni dovolj. Ljubezenski odnos pa je nujen – ga uravnavamo in se zanj odločamo. V začetku je dovolj »biologija«, z leti pa postane povezanost – ob sebi imaš toplo dlan, ki pogreje oba, je vedno na razpolago – to z leti vedno bolj rabiš.
Po odmoru pokomentira – prijetno je poslušati vaše komentarje, ko si imate kaj povedati.
Prej je bilo učenje: kako naj z drugimi ljudmi. Sedaj je pomembno, kako sam s seboj.
Vprašanja:
O otrocih, zrelost otrok. Potrebujemo otroke za nadaljevanje rodu, vprašanje pa je, kako vzgajati. To pomeni, da dovoliš, da je to, kar je in se ob tem naučiti sožitja z ljudmi.
? O vzgoji – 52 leti se ukvarja z vzgojo, ki je bila vedno enako zahtevna. Čeprav nima učiteljišča, je šla za 21 let učiti. To je bila njena odločitev, znala je z ljudmi, ker jih je spoštovala. Ta teorija »izbire« je bila nekako v njej. Prijetna izkušnja – športni dan – ena učenka, ki je vedno naredila vse mogoče neumnosti, je prišla k njenem kolesu in se prijela za eno stran balance in samo rekla« Glejte, da moji mami ne poveste, kaj delam v šoli.«
V vzgojni posvetovalnici je bila toliko let v službi. Časopisi govorijo o taki in drugačni vzgoji – permisivna, avtoritativna vzgoja, ki sta dve zmoti. Najstnik je pogosto nesrečen – potrebno je ohraniti odnos z najstniki. Starši nikoli ne zapustijo svojih otrok. Starša nista enaka. Zato tudi njuna vzgoja ni enaka. Če lahko doma povem, kaj, zakaj mi je hudi, je to res dom.
? imeli ste 48 otrok, sedaj pa jih je v razredu 18 in že 2 + je preveč. Učitelj teorije izbire bi bil organizator in učenci bi se učili med seboj. Takrat (biologija, kemija) ni bilo laboratorija, le epruveta in gorilnik. Veliko smo se učili v naravi. Sedaj pa mislijo, kaj vse se morajo naučiti. Pomembno pa je mišljenje in kritično mišljenje. Če to »odstranimo«, drugi vladajo.
?Kaj menite o istospolnih in vzgoja otrok. Spoštovanje različnosti.
? kako bi to otroci soživljali v istospolni skupnosti. Nenavadni odgovor – v normalnih družunah odnosi niso vedno v redu, a je otrok uspešen. Družina ni pogoj za uspešnega otroka. Tam je življenje kot je, tam se rodi. V teoriji izbire vzgled nima nič vzgoje. Vsak se nauči tega življenja, kot se ga nauči: če nekdo noče = noče. Se ne pustijo spreminjati. Staršem rečem, naj si želijo neubogljive otroke in ne ubogljive otroke = ne take, ki jim lahko »hodijo po glavi«.
? Vrednota je naučena. Domoljubje iz parlamenta ?! – širše vrednote, kako naj deluje celota. Postavila bi malo na glavo – zakaj so šli v parlament? Kako naj tekmovalnost, zaslužkarstvo, dobro deluje? Le sodelovanje, enakovrednost – da rast uspeh. Želeno bi bilo, da bi v tem uspeli in da nisi v ospredju ti, ampak ljudje in da omogočiš, da bi lažje delovali.
Malcolm Glazer Irving (15. avgust 1928 - 28. maj 2014) – kapital nadzoruje znanost.
V vsakdanjem življenju pa se zares odločaš.
? Če spreminjaš le sebe, na kak način pa spremeniti sedanji družbeni red brez spoštovanja. Kako na to lahko vplivamo. Mislim, da v vašem kraju urejate pomembne vaše stvari. V Sloveniji . . . najpomembnejše je TUKAJ.
? Vzgoja otrok - njena osebna izkušnja in kot porotnica. Zdrogiran otrok – zelo mlad – ali naj pustimo, da ga droga pelje? – starš pravi, da je mislil, da je naredni, kar je mogel. Otroka se potem zapre med nepoštene. Starš težko živi s tem.
Sreča – je srečati se s teboj – kvaliteta odnosa. Nesrečnost je nepovezanost. Če ne moremo zadovoljiti svojih potreb, je druga stran – užitki = alkohol, droga – nekvaliteten odnos. Teh užitkov je zelo veliko. Da je užitkov manj, je potrebno te odnose vzpostaviti. Dober odnos – da vse poveš, kar počneš – odnos je res pomemben. Starše skrbi, kaj otrok dela. Ko otrok pošteno pove, starša več ne skrbi. Otrok pa sam – ob pripovedovanju – prepozna, kaj je prav. Da znaš z drugimi, je velika reč.
Kako se vrednote oblikujejo? Ko narediš malo laž, ki jo otrok prepozna, se ne zavedaš, kakšno škodo delaš. Zaupanje je velika reč. Jaz si upam – to je zaupanje. Upam si povedati in zaupam. Odnos je že to, če otroka čudno pogledaš.
? otroci so potrebovali očeta, a je bilo dolgo trpljenje ob bolezni. Ko človek izbere neko stvar - Bolezen je lahko hudo nadzorovanje ljudi. Potrebno je, da bolnik in človek ob njem, vedno vidi vsaj majhen napredek in vsak drobec dobrega. Pomilovanje in obup sta slaba. Vsak trenutek se je potrebno veseliti, da človek še živi. Žalostenje ni dobro. Vzgoja je odnos. Če je še tako zapleteno, človek potrebuje varnost. Ko obstaja problem, je važno poslušati. Zaradi strahu in bojazni, starši slabo reagirajo. Priznati je potrebno strah. Umirjeni so močni, gromoglasni niso močni.
V sebi poiščite neskončnost kvalitet, ki jih imate in to poiščite tudi v drugih. Naj bo naša hoja lahkotna in redna vsake poti in kose srečate, se razveselite drug drugega.
Nevenka Vahtar
