Obisk Kopitarne in sprehod v Ribnike - 30. 1. 2019
Vreme vlažno in megleno – ravno prav za ekskurzijo.
Večina nas je na rondoju. Nekaj se jih nam priključi še pri Kopitarni. Ker smo najavljeni, smo hitro sprejeti in popeljani čez celo proizvodnjo. Vodi nas Andrej Mesar. Mnogi smo prvič videli Kopitarno od znotraj. Lesena in plastična kopita obdelovana klasično in sodobno, cokle z lesenimi podplati in gumijastimi pregibi, ki so lahko en, dva ali trije. Delajo še tudi napere za v čevlje, da ne zgubijo čevlji obliko. Deluje že 130 let in le leta 1944 je bila zaprta zaradi vojne 1 leto.
Izvedeli smo še marsikaj zanimivega o nastajanju obutve pri njih.
Vsi smo imeli težavo z zapacano garderobo, čeprav nismo vedeli, kje se nas je »šmir prijel«.
Nato pa smo zaokrožili mimo vseh blokov ob Sevnični proti Zajčji gori in nazaj čez Ribnike, kjer nismo mogli mimo Vinka »po francosko« mimo. Mislili smo, da bomo pozdravili le Elčko, ker je »verjetno« Vinko na pohodu. Ker pa je bil doma, smo presenetili predvsem njega. Ob poti pa smo ugotavljali, da smo danes na počasnem sprehodu, ker tempa ni bilo od nikoder.
Že po poti smo se mastili s piškoti in drugimi dobrotami. Na kavici pa ob še enem »paketku« piškotov zapeli »vse najboljše« Janku in kasneje izvedeli, da je bil pred 3 dnevi še njegov god.
Zapisala Nevenka Vahtar
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
Večina nas je na rondoju. Nekaj se jih nam priključi še pri Kopitarni. Ker smo najavljeni, smo hitro sprejeti in popeljani čez celo proizvodnjo. Vodi nas Andrej Mesar. Mnogi smo prvič videli Kopitarno od znotraj. Lesena in plastična kopita obdelovana klasično in sodobno, cokle z lesenimi podplati in gumijastimi pregibi, ki so lahko en, dva ali trije. Delajo še tudi napere za v čevlje, da ne zgubijo čevlji obliko. Deluje že 130 let in le leta 1944 je bila zaprta zaradi vojne 1 leto.
Izvedeli smo še marsikaj zanimivega o nastajanju obutve pri njih.
Vsi smo imeli težavo z zapacano garderobo, čeprav nismo vedeli, kje se nas je »šmir prijel«.
Nato pa smo zaokrožili mimo vseh blokov ob Sevnični proti Zajčji gori in nazaj čez Ribnike, kjer nismo mogli mimo Vinka »po francosko« mimo. Mislili smo, da bomo pozdravili le Elčko, ker je »verjetno« Vinko na pohodu. Ker pa je bil doma, smo presenetili predvsem njega. Ob poti pa smo ugotavljali, da smo danes na počasnem sprehodu, ker tempa ni bilo od nikoder.
Že po poti smo se mastili s piškoti in drugimi dobrotami. Na kavici pa ob še enem »paketku« piškotov zapeli »vse najboljše« Janku in kasneje izvedeli, da je bil pred 3 dnevi še njegov god.
Zapisala Nevenka Vahtar
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
Danes ima študijski krožek Spoznavanje vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje posebni program: gremo na obisk tovarne Kopitarna, ki smo jo pred kratkim spraševali, kaj spuščajo v zrak skozi dimnik in tudi takoj dobili odgovor, ki ga je mogoče prebrati na dnu strani.
16 se nas zbere ob devetih na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica), trije pa pridejo kar pred tovarno. Ogledamo si jo pod strokovnim vodstvom Andreja Mesarja, ki nam najprej predstavi to 133 let staro - najstarejšo tovarno v Sevnici, ki dela že od leta 1886 s kratko prekinitvijo med drugo svetovno vojno. Imajo štiri programe:obutev, napenjače, kopita in lesene podplate, ustvarijo okrog devet milijonov evrov prometa in 200 - 300 tisoč letnega dobička. Večinski lastnik je Jože Šinkovec iz Boštanja, nekaj delnic ima tudi družina Winkle(ustanoviteljica Kopitarne, ki ima zdaj podobno tovarno v Nemčiji), pa tudi nekateri delavci. Skupaj s hčerinskimi firmami zaposlujejo okrog 200 delavcev in delavk, tudi v okrog štiridesetih prodajalnah po bivši Jugoslaviji. Poleg plastičnih kopit, katerih prednost je možna delna ponovna uporaba plastike, za bolj tradicionalni nemški in avstrijski trg izdelujejo tudi lesena kopita. Napenjačev v Sloveniji ne prodajo skoraj nič, v tujini pa še vedno ljudje bolj pazijo na dražje čevlje.
Sprehodimo se po tovarni in z zanimanjem opazujemo brizganje gume na lesene podplate, pred približno tridesetimi leti so bili ti pregibni podplati velika inovacija domačina Slavka Zakoška. Les uvažajo iz Srbije, naš topol nima primernih vlaken.
Zelo nas je zanimala kvaliteta kurjenja: izvedeli smo, da kurijo sekance iz odpadnega lesa pri proizvodnji in kupljena drva, žagovino in občasno papir iz podjetih. Nova peč z dvojnim izgorevanjem omogoča, da je vsebina dima v skladu s predpisi in ne obremenjuje po nepotrebnem okolja. Njeno delovanje spremljajo preko računalnika.
Pri izdelavi lesenih kopit in napenjačev je še veliko ročnega dela, določene faze dela pa prevzemajo stroji. Ročno pa so izdelani tudi prvi vzorčni modeli v eni velikosti, ostale oblikujejo s pomočjo računalniškega programa.
Zanimivo je bilo videti novo kolekcijo, ki jo oblikujejo na podlagi videnega na različnih sejmih in glede na potrebe trga. Obutev (600 do tisoč parov enega modela) izdelujejo v glavnem v Srbiji. Zaradi velike konkurence je treba biti inovativen in iznajdljiv, predvsem pa tudi kvaliteten.
Obisk zaključimo v prodajalni, za katero bodo kmalu uredili nove prostore, v stari vili pa uredili manjši muzej. Samo želimo si lahko, da bi tovarna uspešno delala in skrbela tudi za okolje.
Zaradi obiska tovarne se odločimo za krajši sprehod v naselje Ribniki, na katerem predvsem razpravljamo o tem, kdo je lastnik hiš ob poti, zaskrbljeni pa smo tudi ob pogledu na dim iz tovarne Tanin, čeprav so nam že večkrat zagotavljali, da so to samo vodne pare. Na poti se ustavimo za kratek oddih s priboljški, pozdravimo še Vinka in Elčko Šeško, potem pa v kavarni ob toplih napitkih Janku zaželimo vse najboljše.
Zapisala
Romana Ivačič
Podrobnosti v spletnem dnevniku.
16 se nas zbere ob devetih na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica), trije pa pridejo kar pred tovarno. Ogledamo si jo pod strokovnim vodstvom Andreja Mesarja, ki nam najprej predstavi to 133 let staro - najstarejšo tovarno v Sevnici, ki dela že od leta 1886 s kratko prekinitvijo med drugo svetovno vojno. Imajo štiri programe:obutev, napenjače, kopita in lesene podplate, ustvarijo okrog devet milijonov evrov prometa in 200 - 300 tisoč letnega dobička. Večinski lastnik je Jože Šinkovec iz Boštanja, nekaj delnic ima tudi družina Winkle(ustanoviteljica Kopitarne, ki ima zdaj podobno tovarno v Nemčiji), pa tudi nekateri delavci. Skupaj s hčerinskimi firmami zaposlujejo okrog 200 delavcev in delavk, tudi v okrog štiridesetih prodajalnah po bivši Jugoslaviji. Poleg plastičnih kopit, katerih prednost je možna delna ponovna uporaba plastike, za bolj tradicionalni nemški in avstrijski trg izdelujejo tudi lesena kopita. Napenjačev v Sloveniji ne prodajo skoraj nič, v tujini pa še vedno ljudje bolj pazijo na dražje čevlje.
Sprehodimo se po tovarni in z zanimanjem opazujemo brizganje gume na lesene podplate, pred približno tridesetimi leti so bili ti pregibni podplati velika inovacija domačina Slavka Zakoška. Les uvažajo iz Srbije, naš topol nima primernih vlaken.
Zelo nas je zanimala kvaliteta kurjenja: izvedeli smo, da kurijo sekance iz odpadnega lesa pri proizvodnji in kupljena drva, žagovino in občasno papir iz podjetih. Nova peč z dvojnim izgorevanjem omogoča, da je vsebina dima v skladu s predpisi in ne obremenjuje po nepotrebnem okolja. Njeno delovanje spremljajo preko računalnika.
Pri izdelavi lesenih kopit in napenjačev je še veliko ročnega dela, določene faze dela pa prevzemajo stroji. Ročno pa so izdelani tudi prvi vzorčni modeli v eni velikosti, ostale oblikujejo s pomočjo računalniškega programa.
Zanimivo je bilo videti novo kolekcijo, ki jo oblikujejo na podlagi videnega na različnih sejmih in glede na potrebe trga. Obutev (600 do tisoč parov enega modela) izdelujejo v glavnem v Srbiji. Zaradi velike konkurence je treba biti inovativen in iznajdljiv, predvsem pa tudi kvaliteten.
Obisk zaključimo v prodajalni, za katero bodo kmalu uredili nove prostore, v stari vili pa uredili manjši muzej. Samo želimo si lahko, da bi tovarna uspešno delala in skrbela tudi za okolje.
Zaradi obiska tovarne se odločimo za krajši sprehod v naselje Ribniki, na katerem predvsem razpravljamo o tem, kdo je lastnik hiš ob poti, zaskrbljeni pa smo tudi ob pogledu na dim iz tovarne Tanin, čeprav so nam že večkrat zagotavljali, da so to samo vodne pare. Na poti se ustavimo za kratek oddih s priboljški, pozdravimo še Vinka in Elčko Šeško, potem pa v kavarni ob toplih napitkih Janku zaželimo vse najboljše.
Zapisala
Romana Ivačič
Podrobnosti v spletnem dnevniku.
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
Na pobudo Upravnega odbora sem v imenu študijskega krožka Spoznavanje vrednot Kopitarni 2. januarja poslala dopis:
Člani in članice študijskega krožka Spoznavanje vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica pogosto z zaskrbljenostjo zremo v dim, ki uhaja iz vašega dimnika, in se sprašujemo, koliko je v njem za zdravje škodljivih snovi. Slišali smo, da v tovarni poleg svojih odpadkov kurite tudi medicinske odpadke, ki naj bi jih k vam vozili celo iz Celja. Prosimo vas za informacijo, koliko je v tem resnice, sploh pa, do kakšne mere filtrirate vse, kar spuščate v zrak.
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Romana Ivačič
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
Na pobudo Upravnega odbora sem v imenu študijskega krožka Spoznavanje vrednot Kopitarni 2. januarja poslala dopis:
Člani in članice študijskega krožka Spoznavanje vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica pogosto z zaskrbljenostjo zremo v dim, ki uhaja iz vašega dimnika, in se sprašujemo, koliko je v njem za zdravje škodljivih snovi. Slišali smo, da v tovarni poleg svojih odpadkov kurite tudi medicinske odpadke, ki naj bi jih k vam vozili celo iz Celja. Prosimo vas za informacijo, koliko je v tem resnice, sploh pa, do kakšne mere filtrirate vse, kar spuščate v zrak.
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Romana Ivačič
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
Že 4. januarja je prispel odgovor:
Moje ime je Andrej Mesar in skrbim za tehnične zadeve v Kopitarni. Pod moje področje spada med drugim tudi kotlovnica. V kotlovnici imamo dve peči. Staro Emo Celje na drva, ki se je včasih uporabljala in je sedaj pripravljena za rezervo in novo Wvtermova Sreb 13/v13a, ki obratuje na sekance. Zadnja leta, skoraj ves čas obratuje nova peč (stara obratuje med remontom nove). Za ta namen smo kupili tudi mlin, da meljemo svoj lesni odpad in tako dobimo sekance, ki jih mešamo z našo žagovino, ki nastane v proizvodnji. V zimskih časih pa moramo zaradi potreb ogrevanja, kupovati drva, ki jih je včasih mlel g. Kranjc, sedaj pa jih meljemo sami. Skratka peč je narejena tako, da lahko kot kurivo uporabimo samo sekance in žagovino in čisto nič drugega. Fizično je nemogoče skuriti še kaj drugega. Nova peč ima takšen način izgorevanja, da dimne pline še enkrat skuri, da je čim manj onesnaževanja. V prilogi vam pošiljam tabelo, kjer se vidi, da Kopitarna obratuje v mejah normale. Imeli smo tudi inšpekcijski pregled, ki je ugotovil, da je vse v redu.
Zakonodaja se je tako zaostrila, kar se tiče okolja, da je nemogoče obratovati, če ne spoštuješ zakonodaje. Kazni za podjetja so ogromne in lahko vodijo v zaprtje podjetja.
Če vam odgovorim še iz človeške plati, tudi mi živimo v Kopitarni in zraven nje in dihamo ta isti zrak, zato je naša prvenstvena skrb tudi za čisto okolje in čist zrak. Lahko vam zagotovim, da individualne hiše bolj onesnažujejo okolje, ker uporabljajo zastarele peči in kurijo ne dovolj suha drva, kot Kopitarna.
Je pa zanimivo, da vsake toliko časa zaokroži informacija, da Kopitarna kuri medicinske odpadke, amputirane človeške organe, poginule živali itd…, a veste, kako bi to smrdelo in kaj bi o tem ne nazadnje govorili zaposleni. Ne vemo, kdo širi takšne laži in čemu mu koristijo. Je pa tudi zelo zanimivo, da vse moti Kopitarna, nihče pa ne vidi recimo Tanina od katerega se širi specifičen vonj in na vsakem vogalu se iz tovarne kadi. A ta njihov dim in vonj pa blagodejno vpliva na dihala???
Predlagam, da vi in vaši člani in članice in tudi drugi iz Društva pridete k nam na obisk in si ogledate našo kotlovnico in tudi našo proizvodnjo, da vidite kaj delamo, kaj ustvarjamo in kakšen vpliv ima naša proizvodnja na okolje.
V želji, da nas čim prej obiščete, vas in vaše člane in članice v imenu vseh zaposlenih iz Kopitarne lepo pozdravljam.
Andrej Mesar
Moje ime je Andrej Mesar in skrbim za tehnične zadeve v Kopitarni. Pod moje področje spada med drugim tudi kotlovnica. V kotlovnici imamo dve peči. Staro Emo Celje na drva, ki se je včasih uporabljala in je sedaj pripravljena za rezervo in novo Wvtermova Sreb 13/v13a, ki obratuje na sekance. Zadnja leta, skoraj ves čas obratuje nova peč (stara obratuje med remontom nove). Za ta namen smo kupili tudi mlin, da meljemo svoj lesni odpad in tako dobimo sekance, ki jih mešamo z našo žagovino, ki nastane v proizvodnji. V zimskih časih pa moramo zaradi potreb ogrevanja, kupovati drva, ki jih je včasih mlel g. Kranjc, sedaj pa jih meljemo sami. Skratka peč je narejena tako, da lahko kot kurivo uporabimo samo sekance in žagovino in čisto nič drugega. Fizično je nemogoče skuriti še kaj drugega. Nova peč ima takšen način izgorevanja, da dimne pline še enkrat skuri, da je čim manj onesnaževanja. V prilogi vam pošiljam tabelo, kjer se vidi, da Kopitarna obratuje v mejah normale. Imeli smo tudi inšpekcijski pregled, ki je ugotovil, da je vse v redu.
Zakonodaja se je tako zaostrila, kar se tiče okolja, da je nemogoče obratovati, če ne spoštuješ zakonodaje. Kazni za podjetja so ogromne in lahko vodijo v zaprtje podjetja.
Če vam odgovorim še iz človeške plati, tudi mi živimo v Kopitarni in zraven nje in dihamo ta isti zrak, zato je naša prvenstvena skrb tudi za čisto okolje in čist zrak. Lahko vam zagotovim, da individualne hiše bolj onesnažujejo okolje, ker uporabljajo zastarele peči in kurijo ne dovolj suha drva, kot Kopitarna.
Je pa zanimivo, da vsake toliko časa zaokroži informacija, da Kopitarna kuri medicinske odpadke, amputirane človeške organe, poginule živali itd…, a veste, kako bi to smrdelo in kaj bi o tem ne nazadnje govorili zaposleni. Ne vemo, kdo širi takšne laži in čemu mu koristijo. Je pa tudi zelo zanimivo, da vse moti Kopitarna, nihče pa ne vidi recimo Tanina od katerega se širi specifičen vonj in na vsakem vogalu se iz tovarne kadi. A ta njihov dim in vonj pa blagodejno vpliva na dihala???
Predlagam, da vi in vaši člani in članice in tudi drugi iz Društva pridete k nam na obisk in si ogledate našo kotlovnico in tudi našo proizvodnjo, da vidite kaj delamo, kaj ustvarjamo in kakšen vpliv ima naša proizvodnja na okolje.
V želji, da nas čim prej obiščete, vas in vaše člane in članice v imenu vseh zaposlenih iz Kopitarne lepo pozdravljam.
Andrej Mesar
|
Za prenos datoteke kliknite na
Download File. |