Dušan Klenovšek: Pestrost narave Posavja in Kozjanskega - 28. 1. 2020
Je profesor biologije in kemije v službi za ohranjanje narave in nadzor.
Najprej bo govoril o vodah. Začne s področjem, ki je skrajni rob parka – Pleš s slikamo Radeč, Kincla. Vse je bogato podprto s fotografijami. Tu je kamnina dolomit - trdne skale. Sava – nekoč prodišča, sedaj le malo tekoča jezera. Mostec – kaskada- brzice. Če bo tudi Mokrice HE, teh brzic ne bo več. Zidani most – most na Savinji od 12 stol., železniški od 184o. Mirna je mirna. Krka, Otočec. Sutla je sedaj na hrvaškem in on nima prostega dostopa za raziskovanje. Tu so še manjši dotoki – potok Močnik je že korito. Sedaj se po EU počasi vrača naravo v staro, saj voda prehitro odteka.
Ribja raznolikost se manjša. Za sulce ni več primerne vode. Počasne vode s premalo kisika niso za njih. Somi so sedaj pogosti. Ribice, ki potrebujejo prod, v blatu ne morejo živeti.
Natura 2000 naj bi take primere zaščitila. Na izlivu Mirne so se drstile podusti. Pri HE Blanca Arto je prehod za ribe uporaben.
Povečanje proizvodnje elektrike pa povzroča plimovanje. To se b vidi na obali – veliko školjk na suhem. Polži in školjke živijo v plitvini. Ko se spusti nivo za ½ metra, pa predolgo ostanejo na suhem in poginejo. Belo-temna školjka je potujoča. Školjke brezzobke so velike. Školjke so občutljive na kvaliteto vode. Selivka je prišla po Dravi. Prenašajo se tudi s prenosom rib v ribnike, saj se ličinke oprimejo škrg, v Savi jih je že veliko.
Ptice – (reka – sedaj jezera)- tu prezimujejo. Pri Brežicah so letos našteli 200 labodov in toliko tudi gosi. Krka, Bled naseljeni labodi. Drugi so selivci – priletijo sem čez zimo (iz Poljske, Rusije). Tu je tudi veliko rac – veliki žagar( gnezdi v duplih).
Brežiško morje – ime dali domačini – največ ptic.
Race. Čopasta črnica. Raglja ni dolgo pri nas. K nam pride zimska raca iz Skandinavije.
Ponirki, mali ponirek, šopasti ponirek, črnovrati ponirek,.
Najmanjša lastovka – breguljka - gnezdi v peščenih pokončnih stenah. V njih izkoplje rove za gnezda. Je ogrožena. Sedaj je v gramoznicah. So koristne – ob njih ni komarjev.
Vodomec. Kraljevski ribič po angleško. Za domovanje potrebuje pokončno steno.
Čebelarji so tudi v stenah.
Pobrežniki so tu ob selitvi, kot še mnoge ptice - mali martinec, pikasti, zelenonogi, črna brnsenka, progasto repi kljunaš. Ibis pride od Črnega morja. Velika bela čaplja, čopasta čaplja, čaplja kvakač. Črna štorklja. Kormorani so tu od jeseni do pomladi. Če imajo bel trebuh so to mladi do 3 leta.
Galebi – rečni, rumenonogi so bolj morski, polarni slapnik (Škotska),
Na Krki je pokopališče školjk – manj vode in veliko pesticidov. Polž, kalužnica, podvodnica, sladkovodna spužva,
Nutrija – bel smrček in podganji rep, je rastlinojed – pižmovke ni več.
Bober je domač. Izginil, a sosedi so ga na novo naselili in 1998 na Radulji pri Škocjanu – vest, da je spet v našem okolju. Potrebuje počasen tok. Je rastlinojed. Se pase ob travnikih ob vodi. Pozimi pa je lubje vejic. Podre – če je potrebno tudi drevo, da pride do mladih vejic. Rad ima zaraščene brežine, vrbovje. Bober izbira, kaj podira. Vrbe pusti. Je samo mlade veje. Če je njiva ob vodi, gre po koruzo. Podre celo steblo in ga povleče do bode in porabi. Vhod v domovanje je pod vodo. Pokaže nam tudi sled od bobra, ki jo je naredil v mulju.
Ribji prehodi – ob upadu vode ostanejo suhi. V Krškem je prehod popolnoma neuporaben. Bližina ceste – povoženi nutrija in bober.
Pene na reki – HES trdi, da so pene nenevarne – naraven pojav, kar ni res. Več razlogov za pene in smrad – VIPAK – kemikalije.
Mokrotni travniki – javši, Krakov gozd, Rožno močvirje. Brestaniški ribnik,
Žabica, ki je normalno rjava ob parjenju za 2 dni postane modra.
Urh je neopazen v blatu.
Pupek kot mali močerad – velik za 1 mezinec.
Kače belouška, kobranka (nestrupena – lovi ribe).
Želve – močvirska sklednica – naša – rumene pike po glavi. Nekatere spuščene iz terarijev – rumeno in rdeče vratke – izrivajo naše. Čateške toplice so z njimi najbolj onesnažene.
6 vrst tujerodnih rib.
Rastline – mesojeda mašinka, vodni orešek, streluša, močvirska kukavica – orhideja, močvirski tulipan, pljučnik posebne vrste, sibirska perunika, alpska mastnica navadna in še ena vrsta,
Slapovi – Poharjev graben med Zid. m. in Radečami, na Pjavškem, na Sopoti, Žirovniški potok. Slap blizu Loke je poln le ob večji vodi. Ledeni slap nastane le ob mrazu, ker teče voda po malem in le zmrznjena se nabere. Pritok Sevnične izpod Lisce.
Povodni kos – ptica, ki se potaplja (Blejski Vindgar jih ima več).
Travniki – če so gnojeni so polni regrata. Pravi naravni travnik pa ima pisano cvetje in je pozno košen. Na Lisci je košnja praznik. To počnejo sedaj tudi na nekaterih drugih travnikih. Prava košnja pa se začne zjutraj ob 4h. cvetoč travnik pomeni tudi popolnoma druga kvaliteta zemlje. Japonci – turisti – pri nas v tem že uživajo. Iščejo teloh za slikati.
Zvončki – naši imajo veliko posebnosti. Mnogi jih več nimajo. Mi pa tega ne znamo tržiti. Posavska velikonočnica, navadni kosmatinec, panonska detelja, orlice, francoski šipek, orhideje (pri nas 60 vrst). Encijan – popoldne 29.aprila je nastala fotografija, ko iz snega kuka popolnoma zazcveten cvet.
Kobilice – travniška zelenka. Z dolgimi tipalkami so mesojede, s kratki mi pa rastlinojede.
Murn je črn in čokat, čriček je slok in svetel. Bramor tudi »poje« in je mesojed.
Metulji – medvedek, petelinček, kokljica, tigrček – je oranžno–rdeč – več vrst. Imena po črkah in številkah, ki so vidne na krilih. Samo na eni vrsti encijana metulj odloži jajčeca. Mravljiščarji izpuščajo vonj mravljeve ličinke, da ga ne pojedo kot bubo v mravljišču in jo hranijo. A ko se razvije v metulja mora pohiteti ven, ker izgubi vonj in ga lahko mravlje ubijejo. Na slovenskem najbolj strupen Kranjski ognjič – ima ciankalij.
Kmet je ogradil svišče za zaščito – a že edno se najdejo kradljivci, čeprav ta vrsta v vrtu ne preživi.
Zapisala Nevenka Vahtar
Najprej bo govoril o vodah. Začne s področjem, ki je skrajni rob parka – Pleš s slikamo Radeč, Kincla. Vse je bogato podprto s fotografijami. Tu je kamnina dolomit - trdne skale. Sava – nekoč prodišča, sedaj le malo tekoča jezera. Mostec – kaskada- brzice. Če bo tudi Mokrice HE, teh brzic ne bo več. Zidani most – most na Savinji od 12 stol., železniški od 184o. Mirna je mirna. Krka, Otočec. Sutla je sedaj na hrvaškem in on nima prostega dostopa za raziskovanje. Tu so še manjši dotoki – potok Močnik je že korito. Sedaj se po EU počasi vrača naravo v staro, saj voda prehitro odteka.
Ribja raznolikost se manjša. Za sulce ni več primerne vode. Počasne vode s premalo kisika niso za njih. Somi so sedaj pogosti. Ribice, ki potrebujejo prod, v blatu ne morejo živeti.
Natura 2000 naj bi take primere zaščitila. Na izlivu Mirne so se drstile podusti. Pri HE Blanca Arto je prehod za ribe uporaben.
Povečanje proizvodnje elektrike pa povzroča plimovanje. To se b vidi na obali – veliko školjk na suhem. Polži in školjke živijo v plitvini. Ko se spusti nivo za ½ metra, pa predolgo ostanejo na suhem in poginejo. Belo-temna školjka je potujoča. Školjke brezzobke so velike. Školjke so občutljive na kvaliteto vode. Selivka je prišla po Dravi. Prenašajo se tudi s prenosom rib v ribnike, saj se ličinke oprimejo škrg, v Savi jih je že veliko.
Ptice – (reka – sedaj jezera)- tu prezimujejo. Pri Brežicah so letos našteli 200 labodov in toliko tudi gosi. Krka, Bled naseljeni labodi. Drugi so selivci – priletijo sem čez zimo (iz Poljske, Rusije). Tu je tudi veliko rac – veliki žagar( gnezdi v duplih).
Brežiško morje – ime dali domačini – največ ptic.
Race. Čopasta črnica. Raglja ni dolgo pri nas. K nam pride zimska raca iz Skandinavije.
Ponirki, mali ponirek, šopasti ponirek, črnovrati ponirek,.
Najmanjša lastovka – breguljka - gnezdi v peščenih pokončnih stenah. V njih izkoplje rove za gnezda. Je ogrožena. Sedaj je v gramoznicah. So koristne – ob njih ni komarjev.
Vodomec. Kraljevski ribič po angleško. Za domovanje potrebuje pokončno steno.
Čebelarji so tudi v stenah.
Pobrežniki so tu ob selitvi, kot še mnoge ptice - mali martinec, pikasti, zelenonogi, črna brnsenka, progasto repi kljunaš. Ibis pride od Črnega morja. Velika bela čaplja, čopasta čaplja, čaplja kvakač. Črna štorklja. Kormorani so tu od jeseni do pomladi. Če imajo bel trebuh so to mladi do 3 leta.
Galebi – rečni, rumenonogi so bolj morski, polarni slapnik (Škotska),
Na Krki je pokopališče školjk – manj vode in veliko pesticidov. Polž, kalužnica, podvodnica, sladkovodna spužva,
Nutrija – bel smrček in podganji rep, je rastlinojed – pižmovke ni več.
Bober je domač. Izginil, a sosedi so ga na novo naselili in 1998 na Radulji pri Škocjanu – vest, da je spet v našem okolju. Potrebuje počasen tok. Je rastlinojed. Se pase ob travnikih ob vodi. Pozimi pa je lubje vejic. Podre – če je potrebno tudi drevo, da pride do mladih vejic. Rad ima zaraščene brežine, vrbovje. Bober izbira, kaj podira. Vrbe pusti. Je samo mlade veje. Če je njiva ob vodi, gre po koruzo. Podre celo steblo in ga povleče do bode in porabi. Vhod v domovanje je pod vodo. Pokaže nam tudi sled od bobra, ki jo je naredil v mulju.
Ribji prehodi – ob upadu vode ostanejo suhi. V Krškem je prehod popolnoma neuporaben. Bližina ceste – povoženi nutrija in bober.
Pene na reki – HES trdi, da so pene nenevarne – naraven pojav, kar ni res. Več razlogov za pene in smrad – VIPAK – kemikalije.
Mokrotni travniki – javši, Krakov gozd, Rožno močvirje. Brestaniški ribnik,
Žabica, ki je normalno rjava ob parjenju za 2 dni postane modra.
Urh je neopazen v blatu.
Pupek kot mali močerad – velik za 1 mezinec.
Kače belouška, kobranka (nestrupena – lovi ribe).
Želve – močvirska sklednica – naša – rumene pike po glavi. Nekatere spuščene iz terarijev – rumeno in rdeče vratke – izrivajo naše. Čateške toplice so z njimi najbolj onesnažene.
6 vrst tujerodnih rib.
Rastline – mesojeda mašinka, vodni orešek, streluša, močvirska kukavica – orhideja, močvirski tulipan, pljučnik posebne vrste, sibirska perunika, alpska mastnica navadna in še ena vrsta,
Slapovi – Poharjev graben med Zid. m. in Radečami, na Pjavškem, na Sopoti, Žirovniški potok. Slap blizu Loke je poln le ob večji vodi. Ledeni slap nastane le ob mrazu, ker teče voda po malem in le zmrznjena se nabere. Pritok Sevnične izpod Lisce.
Povodni kos – ptica, ki se potaplja (Blejski Vindgar jih ima več).
Travniki – če so gnojeni so polni regrata. Pravi naravni travnik pa ima pisano cvetje in je pozno košen. Na Lisci je košnja praznik. To počnejo sedaj tudi na nekaterih drugih travnikih. Prava košnja pa se začne zjutraj ob 4h. cvetoč travnik pomeni tudi popolnoma druga kvaliteta zemlje. Japonci – turisti – pri nas v tem že uživajo. Iščejo teloh za slikati.
Zvončki – naši imajo veliko posebnosti. Mnogi jih več nimajo. Mi pa tega ne znamo tržiti. Posavska velikonočnica, navadni kosmatinec, panonska detelja, orlice, francoski šipek, orhideje (pri nas 60 vrst). Encijan – popoldne 29.aprila je nastala fotografija, ko iz snega kuka popolnoma zazcveten cvet.
Kobilice – travniška zelenka. Z dolgimi tipalkami so mesojede, s kratki mi pa rastlinojede.
Murn je črn in čokat, čriček je slok in svetel. Bramor tudi »poje« in je mesojed.
Metulji – medvedek, petelinček, kokljica, tigrček – je oranžno–rdeč – več vrst. Imena po črkah in številkah, ki so vidne na krilih. Samo na eni vrsti encijana metulj odloži jajčeca. Mravljiščarji izpuščajo vonj mravljeve ličinke, da ga ne pojedo kot bubo v mravljišču in jo hranijo. A ko se razvije v metulja mora pohiteti ven, ker izgubi vonj in ga lahko mravlje ubijejo. Na slovenskem najbolj strupen Kranjski ognjič – ima ciankalij.
Kmet je ogradil svišče za zaščito – a že edno se najdejo kradljivci, čeprav ta vrsta v vrtu ne preživi.
Zapisala Nevenka Vahtar